Malo (z)mešano

Možno je, da v našem bloku nekdo goji dihurja. Ali morda kar celo jato dihurjev, ki jih zarana vodi na sprehod. Da pretegnejo ude pa to. Vendar, čeprav se ne ponašam z diplomo medicinskega faxa, bi prej rekel, da omenjeni “nekdo” trpi za hudo obliko akvafobije. Pravzaprav on boleha, trpim pa jaz. Skoraj vsako jutro, ko se, odhajajoč na tlako, zbašem v lift, v njem grozovito zaudarja. Po postanem švicu, oplemenitenem z aromo tobačnega dima. Slednje skoraj izključuje dihurje iz kroga osumljencev, nisem še namreč slišal, da bi te beštje kadile. Zaudarja tako intenzivno, da sem potem še vsaj do poldneva krepko munjen. Sicer je ceneje kot alkohol, ima pa vsa zadeva tudi zoprne stranske učinke. Zadnjič se mi je denimo nadstropje niže v liftu pridružil mlajši par s pavijančkom. Slednjega so potem odpeljali na urgenco zavoljo akutnih respiratornih težav, par me pa posihmal gleda kot zločinca najhujše vrste. Blamaža, kot bi rekla pokojna teta Minka

Mineva drugi teden po mojem povratku na tlako. Mešetarjenje s crkovino je komplexen biznis. Pred vakancami sem galopiral po svetu in skušal lokavim kupcem prodati čimveč crkovine. Mesec kasneje se je izkazalo, da bi morali (poenostavljeno) kupcem promptno zlifrati 10 enot crkovine, na zalogi pa imamo samo 2 enoti. Pa ne da bi bil jaz tako silno uspešen. Kolega, ki ima čez nabavo crkovine, se priduša, da je ni nikjer dobiti. In da cene divjajo. Fajn. Zdaj seveda galopiram po svetu in taiste lokave kupce prepričujem, da bi bilo fino pogodbe stornirati. Oziroma da bi se spodobilo malo korigirati cene. Ni treba ravno za 100%, lahko tudi za 90, saj smo ljudje. 3x smete ugibati, če me sedaj kupci gledajo podobno kot tisti famozni par iz lifta (glede na to, da sta samo 2 možna odgovora, ni hudič, da ne boste vsaj enkrat zadeli pravega). Potem se pa trudimo, da bi čimveč govorili in čimmanj povedali, ampak da bi nas sogovornik vseeno razumel in predvsem da bi razumeli, kaj ima sogovornik za bregom. Jadikovanja, grožnje, dobrikanja, vsega po malem, kar spada v železni repertoar mešetarjenja. Zadnjič mi je eden rekel:

“Žakob, mene se drži in poskrbel bom, da boš zadovoljen, verjemi mi.”

“Seveda ti verjamem.  Isto so mi obljubljale vse moje bivše žene in zaročenke. Pa me poglej, kako zadovoljen sem še leta potem, ko so me zbrcale.”

Potem me je pa malo čudno gledal in ugibal, kaj naj bi zdaj to pomenilo. Na srečo me ni vprašal. Bi se znala oba znajti v zagati.

Saj drugače sem pa relativno zdrav. Koža mi je dokaj prav in v noge me tudi ne zebe pretirano. Vendar, če sem popolnoma iskren, pred tremi ali štirimi tedni sem se bistveno bolje počutil. Vakance so le vakance. Ko smo ravno pri tem, med svaljkanjem na plaži sem med drugim listal po francoski periodiki. Zlasti na temo mopedov in s tem povezane ropotije. In sem zasledil TOLE reč, ki mi zdaj daje misliti. Svinjsko drago je, o tem ni dvoma. Ampak če se v kratkem odločim in začnem pridno metati drobiž v prašička, bi se do prihodnjih vakanc utegnilo že kaj malega nabrati. Bom poročal.

Sicer pa je danes na koledarju petek in čez slabo urico bom rapidno odhlačal v smeri kraala. Proti večeru sem se namenil biti delno do pretežno otožen, gubernatorka kraala ima namreč nočno. Kdor je prebral vsaj en Doktor roman, mu bo hitro jasno, odkod moja otožnost. Pa bom že kako. Mejte se.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: kozlarije kar tako | 4.09.2009 | 13 komentarjev »

Komentarji in pingi so trenutno onemogočeni.

13 komentarjev

  1. 4.09.2009 ob 21:02, Truba pravi:

    Sigurno ne zamenjaš z mano in mojim razrezanim gobcem in drenažnim trakom v rani :( . Raje bi otožno strmel v Dr roman, kot pa žrl antibiotike in prenašal boleče pol glave naokoli. Mater mu granulomsko :( .

  2. 5.09.2009 ob 00:15, domovoj pravi:

    Drenažo smo delali oni dan pri sodelavcu in nič ne pomnim, da bi me kaj bolelo. No, morebiti je bolelo tiste nesrečneže, ki so ves dan krampali in lopatali, nekaj so se resnici na ljubo res pritoževali nad kljuvanjem v križu. Jaz sem bil zadolžen za kuhanje bograča. :cool:

  3. žakob žablonski 5.09.2009 ob 06:56, žakob žablonski pravi:

    Za kuhanje bograča je bil pri nas večinoma zadolžen Klimbra. Ob neki priložnosti ga je menda trikrat ali štirikrat solil, ker je sproti pozabil, da ga je že. Enak hec kot s soljo se mu dogaja z ločili, ki jih širokogrudno trosi v svoje literarne bograče.

  4. 7.09.2009 ob 20:01, jst pravi:

    Poskusi s kakšnim osvežilcem prostora. Preverjeno. Samo ne pretiravat :) Al pa peš za jutranjo telovadbo. Ja, ja, saj vem da si precej visoko. Maš pa dolge noge, mogoče bi skakljal po dve stopnici :)
    Sem imela že tudi podobne izkušnje, pa sem menjala blok :)

  5. 20.10.2009 ob 05:27, Komar pravi:

    Ma ta tvoja otožnost traja že mesec in pol. Se res ni zgodilo kaj omembe vrednega v kraalu, na tlaki, na motorju, pri gubernatorki ? A je že prišla z nočne ?

  6. žakob žablonski 20.10.2009 ob 19:46, žakob žablonski pravi:

    Mesec in pol? Bogami, kako čas beži :shock:

    Komar, hvala za skrb, vse je po PS. Samo črke zadnje čase nekaj trmarijo po svoje in se nočejo zlagat v smiselno celoto. Črke so izrazito svojeglavi žužki.

  7. 20.10.2009 ob 21:47, Komar pravi:

    A zdaj bodo pa črke po svoje palamudile ? Halo ! Pa saj nismo v parlamentu ! Najprej jim daj en nočni marš, zjutraj postrojavanje in dnevna zapovest : Ti tja, ti levo, ti gor, ti nazaj itd. Z malo sreče dobiš antistresni prispevek, ki pomaga bolj kot Dabistal. Že stara afriška plemena so rekla: Če vidiš v torek nov komentar, bo čez dva dni četrtek. Pa ne rečte, da nimajo prav !

  8. 1.11.2009 ob 17:07, Emilijan fon Swazi, Man pravi:

    Tudi pri nas nekdo goji dihurja, 100%. Soba mi zaudarja in ni mi jasno, kje se ta hudič pretihotapi v moj brlog. Enkrat ga bom že zalotil, če druga ne, med spanjem.

  9. 20.11.2009 ob 18:50, Komar pravi:

    Sedeminsedemdeset dni od zadnjega prispevka 4.9. po mojem štetju….Sploh te ne morem več redno prebirati. NI materiala ?!Recesija tudi pri blogerjih…Mlad par, ki je nekaj časa taboril poleti na našem vrtu v šotoru – veza naša najstarejša hči- ima dihurja. Ko ta spi, je tak kot kos 36 cm dolge in 6 cm debele vrvi. Lahko narediš skoraj ambulantni vozel z njim – on pa nič. Čista koma. Bog ve, kje imam slikovno dokazno gradivo. Sedaj ne taborijo več, odšli so sami od sebe – karkoli že to pomeni. Nisem opazil, da bi v moji prisotnosti smrdel. Seveda je možnost, da so bili moji štumfi bolj dominantni.

  10. 20.11.2009 ob 19:19, domovoj pravi:

    Svih mi smrdljivih tvorica, tudi sam se zaskrbljeno sprašujem, kako dolgo bo še trajal tvoj kulturni molk … :(

  11. žakob žablonski 24.11.2009 ob 05:30, žakob žablonski pravi:

    Cenjena kamerada, poskusimo se vsi skupaj sprijazniti z dejstvom, da sem imel v svoji nemarno dolgi zgodovini že precej bolj plodne dneve. Kar se pisunjenja tiče. Pa tudi sicer.

  12. 24.11.2009 ob 08:50, Komar pravi:

    Cenjenemu kameradu, motoristu, možu in sinu želimo kmalu srečno vrnitev na sceno, ko bo pripravljen…..saj kar diplomatsko gnjavimo, kajne !? Lp

  13. žakob žablonski 24.11.2009 ob 10:02, žakob žablonski pravi:

    Vsekakor sem mnenja, da bi se vidva morala profesionalno udinjati v diplomaciji. Potem bi Slovenija poleg Piranskega zaliva profitirala najmanj še Zaliv prašičev in prost izhod na globalno mešetarsko morje preko eBaya. Prezgodnjemu izlivu se pa lahko tudi odpovemo, v korist kake druge nacije. To bi bilo pošteno.