O krokodilih in žabah. Oziroma o pluralnosti vrednot in pravi meri, kot bi se reklo pri nas v rovtah.

TULELE se je razpisal moj prvorojeni pavijanček in sporoča svetu, da je zaupljiva oseba. Pavijančki običajno pač ne padajo posebno daleč od dreves, čeprav so ta drevesa včasih le stari štori, kot v primeru vašega vdanega naratorja. Pa saj je kar prav tako. Pretirana sumničavost človeka hitro pahne v paranojo, slednja pa mu priskrbi bon za expresno vožnjo z di-dujem v smeri oblazinjene sobice, kjer ga lahko ogroža samo še terapevt. Ne vem sicer, kako je z vami, a meni tovrstna varnost nekako ne diši.

Po drugi plati pa se je modro zavedati, da si na temle planetu ni še noben krokodil izjokal oči od samega kesanja, ker je popustil nizkotnim nagonom in požrl žabo, ki se je bila še hip pred tem prav zaupljivo sončila na lokvanjevem listu. In še manj, da bi se šel v črnem obupu kar utopit. Tudi če bi se hotel, mu najbrž ne bi uspelo. Krokodili enostavno niso te vrste ljudje. Še tisti tanajbolj rahločutni se zadovoljijo zgolj z gromkim riganjem, katerega edini namen pa je preglasiti kričanje po prebavnem traktu navzdol potujoče žabe, nekako v smislu: “Prav ti je, zdaj si pa izgubil prijateljico!” Kak obetaven mladi raziskovalec bi skorajda moral obdelati doslej slabo pokrito področje prijateljevanja z žabo skozi optiko krokodila. Bil bi zanimiv traktat.

Srečna žaba je torej tista žaba, ki se po celodnevnem sončenju zvečer stušira, prešteje svoje krake in ugotovi, da so še v polnem številu na svojih originalnih mestih. Prava mera sproščenosti in previdnosti, zaupljivosti in distance zagotavlja osebnostno integriteto. Tudi dobesedno. Prava mera je sploh ena najbolj zahrbtnih neznank v življenjskih enačbah. Saj, slišati je sila enostavno. Vendar je življenje v bistvu jako zapletene vrste mahjongg in vse do konca ne moreš biti prepričan, da boš pravilno odklikal tiste frdamane ploščice. Sam sem že globoko v hropčevskem obdobju, pa še vedno klikam bolj po filingu. Kadar se mi izide, sem zadovoljen. Kadar mi pa izjemoma celo uspe kaj posrečenega svetovati svojim pavijančkom, sem pa sploh car.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: kozlarije kar tako | 5.07.2009 | 5 komentarjev »

Komentarji in pingi so trenutno onemogočeni.

5 komentarjev

  1. 5.07.2009 ob 11:54, Smorny pravi:

    Če bi le vedel, kaj bo štelo, ko bom delal rezime življenja …
    Mogoče ljudje, ki so maratonsko blizu in trenutki ostalega.

  2. 5.07.2009 ob 14:43, domovoj pravi:

    Njet, s pretirano zaupljivostjo se zaprisežen skeptik pač ne morem pohvaliti – moje geslo ostaja slejkoprej, da je paranoja edini zdrav odnos do tega sveta.

    Seveda pa to ni nobena ovira občasnemu razposajenemu ponočevanju in vedoželjnemu raziskovanja vsega lepega in plemenitega, kar ponuja življenje. Kadar se mi posreči kaj od tega, sem tudi jaz car. :cool:

  3. 5.07.2009 ob 19:47, mostly harmless pravi:

    Meni je pa tale pavijančkina všeč: “Raje živim življenje polno pozitivnih kakor tudi negativnih custev, kot da ne izkusim ne enih ne drugih.”

    Bitja s prirojenim občutkom za pravo mero so pa zame psi. Četudi v pasjih šolah kar naprej trobijo, kako je pes oportuno bitje, sobivanje z njim pokaže, da spoštuje (le) tistega, ki ga oceni za pravičnega vodjo krdela. Torej za bitje prave mere. In psi so tako s svojim odnosom do vodnika barometer za pravo mero; ali odklone od nje. Prava mera pa mdr. pomeni, da četudi te ima nekdo za naivnega/zaupljivega, ti to ne pride do živega. Ker veš, da je tako prav; in blagor ostalim nevernim na duši. No, tako nekako ;-) .

  4. žakob žablonski 6.07.2009 ob 06:51, žakob žablonski pravi:

    Ja. Sploh pa se mi dozdeva, da je pravo mero skoraj nemogoče enoznačno določiti. Žaba se denimo po le s težavo privleče skozi življenje, če ji kak krokodil odšavsne par krakov, medtem ko bi te stonoga verjetno le debelo gledala, če bi ji skušal predavati o katastrofalnih posledicah izgube pol ducata nog. Podančice so pa sploh poglavje zase. Kadar so kompletno v riti, so zares v svojem elementu.

  5. 11.07.2009 ob 17:55, Mavrična pravi:

    Uboge podančice :lol: