Žablonski Himmelfahrt

Neizpodbitno dejstvo je, da smo mopedisti ena strahotno dolgočasna pasma. To moram priznati celo jaz, ki se po nekih kriterijih vanjo uvrščam. Mislim, komu se pa da cele dneve razpredati o kubikih, konjih, pospeških, bremzah, akrapotih, cinšpulah, frgazarjih in vsej ostali navlaki iz te ropotarnice? Obup in beda. Ampak – takle pač mamo. In sem se odločil, da bom danes malo zagrenil, kajti včeraj je bil na koledarju velik praznik. Žablonski Himmelfahrt.

Zgodba se je začela tam nekje oktobra lani, ko sem na avtopikanetu zasledil kupček modro obarvane železnine, ganljiv v svoji nebogljenosti.

Sem že kdaj omenil, da so moji kriteriji pri izbiri mopedov rahlo… nenavadni? No, morda je to kak posebno pronicljiv obiskovalec polderjev že sam ugotovil. Kakorkoli, cena se mi ni zdela astronomska in kupček se je tik pred dnevom vseh mrtvih s štajerskih koncev preselil v boudoir kraala Žablonski. To dejanje bi le stežka imenoval “šolski primer razsodnosti”, vendar sem se že pred časom sprijaznil z dejstvom, da smo vsi na nek način sužnji svojih strasti. In s kupčkom sem imel načrte, ki se bodo razkrili v nadaljevanju, za pomoč pri njihovi uresničitvi pa sem se seveda obrnil na že kdaj poprej omenjenega mehanofilozofa Jurija.

Ta se je pred Božičem lotil dela in, kot je pri tem cehu v navadi, zadevo najprej temeljito razdrl.

V naslednji fazi se je dogajalo obilo šraufanja, švasanja, pleskanja (v izvedbi majstra Emiliota) in podobnih packarij. Odločil sem se namreč, da mi je popolnoma vseeno, kakšne barve bo moped, samo da bo črn. Enako sem se tudi odločil, da hočem imeti kufre, ker na dopust pač praviloma tovorim obilo traparij, kot so denimo rezervne spodnjice in štumfi, ki jih potem seveda nikoli ne rabim. Ampak previdnost mi narekuje, da moram biti vedno pripravljen na vse. Kaj pa če se kaj zgodi? Verjetno bi se požrl od sramote, če bi me denimo na urgenco pripeljali z luknjo v štumfu ali z izdajalskimi sledovi kamilic na gatkah. No, poleg omenjene barve in kufrov sem si zaželel še nekaterih tehnikalij, s katerimi vam ne bom grenil, pa tudi alarma. Slednjega mi je vešče zmontiral prijateljski samorog Bojan, ki se na te zadeve spozna. In tako smo zlagoma prispeli do konca zgodbe oziroma do včerajšnjega dne, ko se je moped, okrancljan in vabljivo ritast kot mlad haflinger, spet pojavil v boudoirju kraala.

Zdaj mu je ime Magnus (ja, vsi moji mopedi imajo tudi imena) in odkrito povem, da si obetam obilo lagodnega drnca v njegovem sedlu. Seveda šele potem, ko se bom enkrat znebil gipsa. Kakorkoli, vsak dan je lahko praznik. Treba se je samo potruditi in ugotoviti, iz katerega razloga.

PieS: pa da se ne bo kdo zdaj spraševal, koliko mopedov skriva v konjušnici ta perverzni Žablonski. Samo dva.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: kozlarije kar tako | 23.03.2009 | 11 komentarjev »

Komentarji in pingi so trenutno onemogočeni.

11 komentarjev

  1. 23.03.2009 ob 14:13, Truba pravi:

    Lastniku čestitke, Magnusu čim manjšo žejo in nič defektov, obema pa obilo užitkov in srečne pohode po svetu. Moj pokojni prijatelj Miha je imel navado reči, da za vsakega mopedista zraste konfin, ko si kupi moped – jaz pa pripomnim, pa da se ja nikoli ne bi srečala :) .

  2. žakob žablonski 23.03.2009 ob 15:50, žakob žablonski pravi:

    Qualla, gospon Truba. Zdaj mi menda ne boš več očital, da sem suzuki-fetišist? Konfina pa tudi najbrž ne bom nobenega ujel, sem čisto prepočasen :)

  3. 23.03.2009 ob 18:16, domovoj pravi:

    V svoji štalci imaš torej točno dva mopeda več kot sem jih jaz imel in jih bom imel kadarkoli. Pa ne da bi se hvalil. :???:
    Precej večji ekspert sem na področju spodnjic, kjer skrajno prebrisano (v izogib potencialnim zgoraj opisanim tegobam) premorem le še črne bokserce. Ene celo z naslikanim škorpijonom. Te so mi tudi najljubše in jih nosim vsak dan. :cool:

  4. 23.03.2009 ob 21:42, Komar pravi:

    Bravo ! Lep je . Mežema, da bi zamenjal pleme naprejvisečih jahačev za nazajsedeče. Tvoj braindepartment je lepo opravil svoje poslanstvo in k sreči ni obesil gor govejih kufrov oldšeterhenda. Uspela preobrazba iz kaubojblu v givikulblek. Pa srečno pot !

  5. žakob žablonski 24.03.2009 ob 05:55, žakob žablonski pravi:

    Komar, zase lahko potrdim, da je prehod na bolj pohlevna živinčeta izjemno sproščujoč. Seveda pa tega ne ponujam kot občeveljavno pravilo in gotovo bi marsikdo v sedlu Magnusa ali njemu sličnih mopedov živčaril ob spoznanju, da pač ne bo mogel v enem šusu prehiteti vseh ostalih udeležencev v prometu.

    Skromno priznavam, da je ideja o givizaciji vozila zrasla na mojem zelniku, potem ko sem bil prekrižaril kompletno medmrežje in še štiri bližnje vasi ter ugotovil, da mi nobena od običajnih kruzerskih variant ni extra pogodu. Tehnično izvedbo sem seveda prepustil veščim Jurijevim rokam in nimam razloga, da bi se kesal. Dopuščam možnost, da bo kak ortodoxni bajker ob pogledu na to neobičajno kombinacijo kozlal kot temeljito zagiftana vidra. Meni je pač čisto sprejemljiv kompromis med estetiko in uporabnostjo.

    Domovoj, ko se priklatim v tvoje konce spraznit tisti znameniti sod, komot odkopitljava en điro na Magnusu. Mogoče se boš znebil predsodkov v zvezi z mopedi. Seveda pa ne bom silil.

  6. 24.03.2009 ob 07:56, domovoj pravi:

    Ko bova izpraznila tisti sod, bova sposobna samo še horizontalnega bivanja v času in okolju, verjemi. ;)

  7. žakob žablonski 24.03.2009 ob 08:20, žakob žablonski pravi:

    Oddaljen, a začuda artikuliran glas modrosti mi pravi, da imaš prav ;)

  8. 24.03.2009 ob 22:30, Truba pravi:

    Ma saj te nikoli nisem zmerjal s suzuki-fetišistom, mislim, da sem te samo vprašal ali preferiraš to ergelo :) . Pohvale Juriju, lep moped je ponaredil. Ni po mojem okusu, ampak kaj imam pa jaz tukaj zraven ? Še mojega ne zrihtam, niti se imam namen kadarkoli še usesti na kakšnega. Days of thunder so zame mimo, žal. Taki cajti so in današnji promet me samo odvrača od jahanja mopedov. Vama pa še enkrat vse najlepše na skupnih poteh . Kauboj jaše ljut, dalek je njegov put ……

  9. žakob žablonski 25.03.2009 ob 07:04, žakob žablonski pravi:

    Seveda, Truba, kam pa pridemo, če bi imeli vsi enak okus? Par milijard dedcev bi se (samo za primer) drenjalo okoli ene same ženske. Sirota bi delala nadure, vse ostale pa bi trohnele na kakem odpadu in užaljeno spletkarile. Tega pa res nočemo. Vsaj jaz ne. Naj bodo razpoložljive dobrine čimbolj pravično porazdeljene med uporabnike, pa ne bo potrebe po revolucijah. :)

  10. 28.03.2009 ob 20:24, Fritz pravi:

    Žakob, Žakob…spet otresaš bistva takole off-hand, da se mora človek pošteno nasmejati ob sami enostavnosti Resnice. BTW mašina res izgleda lično in uporabno. Pa tudi malce out of ordinary, kar ni nič slabega. Očitno pri žablonskih uporabnost kotira pred konformnostjo okolici ali običajem.

  11. 9.12.2009 ob 09:43, o prevoznih sredstvih | Domovojeva potepanja pravi:

    [...] golazni v zobeh, kakor je to poleg raznih besedavljev in mladih puhloglavcev recimo tudi cenjeni don Žakob, nisem bil nikoli. Pravzaprav sem bil na podlagi cele palete izgovorov doslej popolnoma ravnodušen [...]