Arhiv za 17. Februar 2009

Pildek v nabiralniku

Pildki, ki človeka vabijo, naj se zglasi na bližnji pošti, običajno ne obetajo nič dobrega. V večini primerov te tam čakajo drugi pildki, ki te obveščajo, da te pričakuje sodnik, da si pozabil plačati kako neumnost, da so ti nakalkulirali višje alimente ali da nisi sprejet tja, kamor bi se zares rad vštulil. Tak pildek me je čakal v nabiralniku in konkretno naščeperjen sem odvihral na pošto, pripravljen, da se stepem s poštno uslužbenko. Ta je moje izpade poznala že od prej in roka ji je kot slučajno počivala na težkem luknjaču za papir. Kot kaže, je od zadnjega srečanja tudi redno zahajala v fitnes. Njeni bicepsi so bili kolosalni. To me je malce prizemljilo. Potisnil sem frdamani pildek na pult obenem z osebno. Slednje ni niti pogledala. Kot že omenjeno, poznala sva se od prej. Desnica ji je še vedno počivala na luknjaču, z levo pa je segla pod pult in predme položila zajetno rumeno rjavo ovojnico. Običajno so modre in tudi ne tako zajetne. Da ni kaka provizija?

Zbegan sem se pozabil posloviti, vendar mislim, da to ni poslabšalo mojih odnosov s poštno uslužbenko. Komaj sem čakal, da pridem domov in v miru preštejem novce. Mogoče jih bo dovolj, da kupim še en star moped? Morda celo še eno garažo?

No, ni bila provizija. Itaq nikoli ni. Bilo pa je tole:

in tole:

Radgonski biser mi je v napadu dobrotljivosti poslal dve svoji knjigici. Hvala, Domovoj. Mopedov imam že dovolj, za dobro knjigico se pa vedno najde prostor :)

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |17.02.2009 | 12 komentarjev »