Novica poslavljajočega se tedna…

…je ta, da so sosedje Italijani odprli novo obvoznico okoli Benetk. Končno! Kjer sem se prej plazil po klavstrofobično ozki prejšnji obvoznici v paničnem strahu, da me bo bodisi od strani nagačil kak uspavan tovornjakar bodisi od zadaj kak povampirjenec z BMWjem ali da bomo ure dolgo tičali v nepremični koloni, sem zdaj padel mimo kot gospod in v navdušenju celo pritisnil par fotk.

Po novem se elegantno vštuliš na autostrado pri Devinu in se izštuliš recimo v Etruriji, ne da bi moral vmes plačevati cestnino. Kar pomeni tudi priložnost manj, da bi ti prevejani cestninar uvalil kovanec za 500 lir namesto tistega za 2 €ura, česar seveda v ihti ne opaziš do trenutka, ko te naslednji cestninar obravnava kot zadnjega kriminalca, češ kaj zaenega hudiča mu tiščiš te ničvredne fucke. Čeprav so Italijani še vedno patološko navezani na svojo preminulo valuto in recimo ceno crkovine, ki jim jo jaz ponujam v €urih na kilogram, v hipu pretvorijo v lire na kvadratni fus. Razumi jih, kdor jih more, jaz jih po skoraj treh desetletjih mešetarjenja še vedno bolj slabo.

Najbrž nima smisla povzemati vseh dram in jadikovanj, s katerimi so mi stregli dva dni. Bella Italia je pač dežela, kjer se je rodila commedia dell’arte in Toskančerosi so priznani pravljičarji že od Danteja in Collodija ven. Je pa treba priznati, da celo njim zadnje čase res ne cvetijo rožice, razen morda krizantem. In marsikateri še do nedavna našopirjen podjetnik je zdaj videti kar solidno nacufan po robovih in od moljev načet. Tako pač to gre. Ne sanja se mi, kaj je Možicelj Tam Zgoraj šušmaril v svojem laboratoriju, se mi pa dozdeva, da mu je iz kake petrijevke ušlo nekaj izrazito agresivnega in nas, človeke, okužilo s pogoltnostjo. Vsega je dovolj za vse in nobene realne potrebe ne vidim po pretepanju, če si seveda ne zabijemo v glave, da nam pripada več, kot rabimo za čisto kulturno življenje. Ampaq mi se seveda radi pretepamo in tekmujemo, kjer se le da, na koncu pa ima tistih par srečkotov milijonkrat več kot rabijo, vsi ostali gumpci pa nimajo nič. Posebno brihtna pasma menda res nismo, sicer bi se najbrž iz zgodovine že kaj naučili.

Mejdun, kam me je zaneslo!  Hotel sem samo povedati, da je tanova obvoznica prima stvar, da sem se srečno vrnil iz bella Italia in da čez petnajst minut zaključujem tedensko tlako. Ostale traparije lahko mirno preskočite. Mejte se.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: kozlarije kar tako | 13.02.2009 | 2 komentarjev »

Komentarji in pingi so trenutno onemogočeni.

2 komentarjev

  1. 14.02.2009 ob 19:10, jst pravi:

    Se še spomnim tistih občutkov ob pogledu na velikanska kolesa kamionov na desni. Pa odhajanja na pot kakšno urco prej, da se izogneš drenu pri Benetkah. Izgleda super, bo treba it poskusit.

  2. 14.02.2009 ob 19:37, Fritz pravi:

    Heh, za 1. maj grem spet malo pogledati tja dol, v Italia del Mezzogiorno in tole je prav fajna novica. Kar se pa ostalega tiče..včasih je bila hladna vojna in so države držale vajeti v rokah, vsi smo pa nekako shajali. Potem pa je prišla otoplitev, vsi se imamo radi, svet je globalen in ekonomisti so prevzeli vajeti – in potem je šlo vse v…

    Marx + Kekec III + Marcel Št. Jr. = I’ve told you so :)

    Tegale možička je včasih zanimivo prebrati – http://www.beppegrillo.it/