Štejmo do sedem

Lahko tudi na prste.

1. Ko sem bil že prepričan, da mi letos ne bo več treba klinopisiti v polderje, me je zamehuril Sparklostroj in sedem presičk.

2. Sem neskončno lena oseba. Sklepam po tem, da se mi ne da delati vode bolj mokre, kot že itaq je. In izvrstno sem osvojil zlato pravilo starih psov, ki pravi “Ne lajaj za vsako figo”. In ko bi se mi enkrat pokrompirilo zadeti eno zajetno sedmico, bi hodil na tlako samo še na malico. Ali pa niti to ne.

3. Glede na zgoraj navedeno lenobo in na dejstvo, da ne boleham za preobilico domišljije, ne lažem. S tem si prihranim obilo miselnih naporov, pa tudi marsikako zadrego. Kdor mi hoče verjeti, verjame. Kdor je že po naravi sumničav, mi ne verjame, karkoli mu povem.

4. Na živce mi grejo osebe, ki so kot mozolji. Ko si najbolj prepričan, da si se jih znebil, se ti razkošatijo prav na vrh nosu, bolj vneti kot kdajkoli.

5. V nasprotju z marsikom sem srečen celo takrat, kadar nisem niti malo nesrečen. V bistvu sem prav ob takih priložnostih še najbolj srečen.

7. Navdušen sem ob spoznanju, da znam še vedno šteti do sedem. Čeprav s pomočjo prstov. In čeprav se včasih zmotim.

Hasta la vista, bejbi.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: kozlarije kar tako | 24.12.2008 | 4 komentarjev »

Komentarji in pingi so trenutno onemogočeni.

4 komentarjev

  1. 24.12.2008 ob 16:52, Morska pravi:

    Haha, tisto z mozolji pa je zelo dobra primerjava. Čeprav je z mozolji vseen lažje, stisneš jih in eksplodirajo, ko bi le lahko z ljudmi tako opravili :)

  2. 24.12.2008 ob 17:52, domovoj pravi:

    Sam sem sicer nedvomno mnenja, da če daš prst, ti bodo vzeli roko. Kaj se utegne zgoditi, če daš vseh sedem prstov, si pa niti pomisliti ne upam …
    Vseeno pa: http://blog.domovoj.com/2008/12/24/domovojevih-sedem/

  3. 25.12.2008 ob 00:38, sparkica pravi:

    Sparklovju je zelo žal, da je potunkalo tvojih sedem prstov v to godljo … zato je zraven tvojega imena dalo vprašaj, da ne bi izpadlo kot mozolj ;) Hvala.

    Vsakič znova me nekaj naučiš … ali po ovinkih, ali čez stopnice. Postajam stara psica :) Biti srečen, ko nisi niti malo nesrečen je prava umetelnost starih čarodejskih mojstrov.

    Če bi morala zate izbrati lik iz Marquezove knjige Sto let samote, bi bil Melquíades …

  4. žakob žablonski 25.12.2008 ob 06:34, žakob žablonski pravi:

    Vse, ki se naključno kotalite po tehle polderjih, prosim, da upoštevate, da je bilo gornjih 7 točk zapisanih v cajtnotu na tlaki. Torej nisem imel časa posebej poudarjati, da točka o mozoljih ne frči na nikogar od prisotnih. No, zdaj je to poudarjeno in jasno.

    Roka s sedmimi prsti je evolucijska nadgradnja starega modela roke z zgolj petimi. Nastala je iz potrebe po večjem številu sredincev. Vsi vemo, kako blazno uporabni so prav sredinci.

    Sparkić, menda bo Melkijad kar v redu. Všeč mi je, ker je precej razgledan, pa tudi prijazen do svojega mlajšega brata Pipija.

    OK, grem zdaj v boudoir-garažo, na svojo jutranjo dozo stotih let samote :)