Za tiste dneve v mesecu…

…ki jih običajno imenujemo ponedeljek.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: kozlarije kar tako | 1.09.2008 | 5 komentarjev »

Komentarji in pingi so trenutno onemogočeni.

5 komentarjev

  1. 1.09.2008 ob 13:10, Fire pravi:

    To me bolj spominja na petkove večere v mladosti, ko še nismo cenili pijače…

  2. žakob žablonski 1.09.2008 ob 13:30, žakob žablonski pravi:

    Fire, ne vem, kje so tekla leta tvojega detinstva. V naših rovtah smo pijačo vedno cenili.
    Mimogrede, zadnjič smo praznovali rojstni dan gospodične Eve in kot se za tovrstne praznike spodobi, smo se pomenkovali pretežno o kulturi. Seveda so bili pogledi na določene zadeve občasno različni. Nekateri so menili, da se najbolj nepozabno vomitira po gospodinjskem rumu. Sam sem pa še vedno prepričan, da je kombinacija jote in brinovca nenadkriljiva. Zlasti če rukne na plano skozi nos.

  3. 1.09.2008 ob 13:48, domovoj pravi:

    Za tiste dneve v mesecu…
    …ki jih običajno imenujemo ponedeljek.

    … da ne govorimo o tem, da je za povrhu še prvi september. :/

  4. 1.09.2008 ob 13:56, domovoj pravi:

    Mimogrede, najlepši in najdaljši rigoleto sem ustvarjal, ko smo s spoštovanim gospodom piscem V. Möderndorferjem degustirali vso kulinarično ponudbo naših krajev. Od takrat naprej se kombinaciji koline (krvavice&pečenice&kašnice)z bujto repo in ocvirki/vsa možna vina radgonsko-kapelskih goric/prleška gibanica/zlata radgonska penina izogibam kot hudič križa.
    Možno pa je tudi, da smo samo pretiravali v količini…

  5. 1.09.2008 ob 17:08, Fire pravi:

    zame je bil usoden regrat z ocvirki poplaknjen z buteljko vodke. Od takrat to konzumiram ločeno in v manjših količinah… ocvirkov.