Arhiv za 30. Junij 2008

Epohalne najdbe

Volkov zapis TULELE me je pripravil do tega, da sem poglobljeno razmišljal o epohalnih najdbah, ki so zaznamovale moje življenje. Vse dobre stvari so običajno tri. O eni od njih sem že razpredal TULELE in ne nameravam ponovno.

Druga tovrstna najdba se mi je zgodila tam nekje v osemdesetih letih preteklega stoletja, ko sem našel bankovec za 1.000 tedanjih jugoslovanskih dinarjev. Videti je bil takle:

1000din.jpg

Pri najboljši volji njegove vrednosti ne znam prevesti v razumljivo današnjo valuto, ne da bi v ta namen razkopal cel net. Pa še to ne bi imelo smisla, kajti inflacija je bila tiste čase tako neusmiljena, da je bil najdenček od trenutka, ko sem ga zagledal, do trenutka, ko sem ga vtaknil v žep, vreden samo še 500 dinarjev. Seveda sem se potrudil, da sem ga čimprej pretopil v artikle pivovarske industrije, ki sem jih velikodušno delil s svojimi prijatelji. Najbrž se vrednost moje tedanje najdbe danes valja po denarnici Don Boškota, ne da bi on to sploh slutil. Tudi prav.

Moja po obsegu in vrednosti daleč največja najdba pa je umeščena v rano pomlad leta 1980. Takrat sem se kot vrli pripadnik tedanje JLA po naključju sredi najbolj gluhe noči znašel na tovorni železniški postaji v Samoboru. Taval sem naokoli kot klateški cucek in odšteval ure do zore, ko naj bi nekdo iz bližnje kasarne prišel pome. Kar mi je pogled obstal na ogromni cisterni, ki je počivala na nekem prav odročnem tiru in po vsem videzu hlepela po pozornosti. Prebral sem napis na njenem veličastnem boku, ki je trdil naslednje:

trasporto.JPG

Moje znanje melodioznega italijanskega jezika je bilo tiste čase še jako šepavo. Toliko sem pa vendarle razumel, da sem s precejšnjo gotovostjo sklepal, da je cisterna namenjena prevozom vina in rastlinskih olj. In ker me je močno matral firbec, sem se prav otroško razveselil ob odkritju pipice, ki je bila prav prikladno nameščena tik po napisom in mi nedvoumno namigovala, kaj mi je storiti. Mogoče ste že sami uganili: ni bilo rastlinsko olje.

Posledice te moje najdbe so bile pa na kratko naslednje:

  • prebujanje na neznanem in negostoljubnem kraju, mnogo ur kasneje
  • izguba moje ljube vojaške kape
  • dolgotrajen glavobol
  • pridiga nadrejenega oficirja
  • 14 dni pritvora
  • večna hvaležnost lokalnih železničarjev, ki so se prikazali od nikoder, pronicljivo ugotovili, kaj se dogaja in se marljivo pridružili žurki. Verjamem, da še danes vsako leto praznujejo Dan Svetega Žakoba, najditelja Cisterne in izumitelja Pipice
  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |30.06.2008 | 7 komentarjev »