Pravljični ponedeljek (v nekem smislu)

Včeraj sem spremljal svojo mamo k zdravniku. Verjetno sem vas s tem podatkom pretresel, ker ste gotovo domnevali, da me je na ta planet naplavila kaka kozmična nevihta. Pa me ni. Bil sem rojen po povsem redni poti in imam mamo.

Torej: kot že omenjeno, sem mamo spremljal k zdravniku. Prispela sva do tistega akvarija, kjer naj bi se uporabniki zdravstvenih storitev najavili. Za steklom so sedela tri bitja in osredotočeno bolščala v računalnike. Administratorke, sem domneval. Seveda sva pozdravila, kot se spodobi, vendar so bitja bolščala naprej. Ljudje smo nasplošno občutljivi na ignoriranje. Vsaj meni se je že fržmagalo in tuhtal sem, če ne bi vendar kazalo bolj na glas kaj ljubeznivega zarentačiti. Še dobro, da nisem, kajti v naslednjem hipu sem spoznal, da administratorke sploh niso administratorke temveč vešče zakrinkani psoglavci. Zanje pa vemo, da ne morejo dvigniti pogleda in zategadelj bezajo s sulicami v drevesne krošnje, kadar se vanje skrije kaka deklica. In če potem po deblu navzdol pricurlja kri, jim je takoj vse jasno in katastrofa je neizogibna.

psoglauc.jpg

Kljub piškavim možnostim sem si obupno želel kakega hrasta kje v bližini, ampaq seveda je povsem naivno pričakovati drevesa na hodniku Kliničnega Centra. Projektanti pač ne mislijo na take malenkosti. Še fikusa ni bilo nikjer. Skoraj bi jo že podurhal kamorkoli v tisti labirint čakalnic in ambulant, pa sem se spomnil, da vendar nisem sam in da bi moral potem pisati kaj grozno dolgočasnega na temo »mater je zatajil« po vzoru rajnkega Ivana in sem raje ostal.

Čez nekaj časa je eden od psoglavcev vendarle pograbil tisto najino napotnico, si jo sumničavo ogledal in ovohal ter naju poslal »po hudniku du konca, pa levo, pa spet du konca pa tm pučakte«.

Pa sva prav pohlevno šla in opravila vse tiste preiskave in niso naju požrli. Mogoče so napol udomačeni, ali pa so bili siti, kaj pa vem. Mama pa ni na srečo sploh nič slutila.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: kozlarije kar tako | 3.06.2008 | 2 komentarjev »

Komentarji in pingi so trenutno onemogočeni.

2 komentarjev

  1. 3.06.2008 ob 22:45, sparkica pravi:

    Tudi ti imaš mamo :shock: Bila sem prepričana, da sem samo jaz takšna :neutral: :)

    Ne vem, če nisva v isti ali sorodni bajeslovni pripovedki s pasjeglavci… Pasjeglavka, s katero sem imela opravka, pa ni bila v Kliničnem centru, vsako jutro prijaha na metli v službo, potem pa ves dan renči, če sploh, vadi ignoriranje in bezanje tune iz konzerve…
    Lepo, da ne misliš postati novi Ivanček, ker ne vem, če bi to preveč dobro prenesla :D

    Mame postanejo z leti odporne na vibracije pasjeglavih pošasti… morajo, ko pa živijo z nami ;)

  2. 5.06.2008 ob 20:50, Tibor Jablonsky pravi:

    Sami udarci. Zdej boš pa še prijavil, da imaš vsake toliko tudi rojstni dan in da se nisi rodil ponoči, ne vem kaj naj si mislim…