Kadilak? Nein danke, Mama…
Danes je ravno en teden, kar ne kadim. Gre pač za eno tistih hipnih domislic, ko človek začopati prvega mimoidočega in ga usekne direkt med oči z zahrbtnim:
“Hej, stara, a misliš kaj nehat kadit, glede na to, da laufaš?”
In začopateni pol nekaj momlja o osmih marcih kot prelomnih trenutkih na poti do naziva najbolj tečne osebe pod soncem. V tistem hipu je pa ena najbolj lokavih potez ta, da takojci pribiješ:
“OK, od osmega marca dalje torej ne kadiva.”
Fino je, če imaš do famoznega osmega marca še par tednov. Tačas se zakajaš ko norc in se ti to početje dodobra zagrauža, tako da točno opolnoči z olajšanjem zmečkaš tazadnji čik, naslednje jutro ločeno zbereš škatlico (papir posebej, celofan posebej) in to je to. As simple as that.
Če se kdo od beročih prav sramežljivo spogleduje z idejo o opustitvi kajenja, naj si proba zapomniti tole:
- če že vnaprej pričakuješ abstinenčne težave, bodo prišle
- če že vnaprej pričakuješ, da se ti bo ponoči sanjalo o cigareti, se ti bo
- v teh primerih močno odsvetujem poskuse opustitve, le čemu bi se človek matral?
Pa da si ne bi kdo predstavljal, da kot vrli janičar zdaj na vse pretege propagiram življenje brez tobaka. Briga me. Kaditi je čisto luštna razvada, čeprav glupa u 3PM. Kar se mene tiče, sme vsakdo duvanit kot pobesnel. Tole škljocam v Polderje bolj zato, da mine čas, pa malo tudi zato, da za lastno uporabo zabeležim par zadev, ki sem jih porajtal v zadnjem tednu:
- zjutraj nimam več okusa, kot da bi prejšnji večer pomlaskal kilo govna
- pa manj me boli glava
- pa ko laufam, lahko celo malo pošprintam navkreber, ne da bi mi pljuča ven padla
No, kašljal sem pa prej res bolj doživeto.
em….well….
aaaaaaaaaaaaamm….ummmm…
ma ja, sej mi kar gre.
presenetljivo dobro namreč.
bolj doziveto si kaslal? hehehehehe, dober opis
Khmmmm…..zgolj iz firbca………takoljkič si že opustil kajenje????
Klimbrić, da se ne boš po nepotrebnem spakoval: tretjič. Polurni presledki med dvema čikoma namreč ne štejejo kot opustitev kajenja.
Enkrat za cca eno leto. Enkrat za cca 10 let. Tretjič (torej tokrat) mi je pa trajanje še ugotoviti.
In kam je zajc molel taco ob tvojem firbčnem vprašanju?
Da se pofočkam…trinajst let sem že tečen bivši kadilec. Tudi sam ne odrekam pravice do tega početja drugim ampak Not In My Backyard (stanovanje, avto, pisarna…). Če se hočem s kadilci pogovarjat, na njihovem terenu, se pač vdam v usodo. No, priznam, da jih potem mal kolnem, ko se privlečem domov, dišeč kot prekajen podplat. Potem, ko sem nehal, sem nekaj časa pogrešal le tisti odrešitveni čik po kosilu. Definitivno pa ne pogrešam tistih zelenih izcedkov, ki sem jih znal zjutraj izkašljati, kot bi jih potegnil iz samega dna pljuč.
Da se užgat še na eno vižo in to je, da se odločiš, da raznim Philip Morissom ne boš več dajal denarja (gorenjski pristop).
……huuuhhhhhh……
se najglobje pardoniram………ker sem si dovolil firbca zganjat
Klimbrić, ne kenjaj s pardoniranjem in raje povej, kam si meril s svojim vprašanjem. Sicer bom prisiljen domnevati, da si prav preroško namigoval na še enega v seriji bedno izjalovljenih poskusov.
Zgolj…….in res zgolj firbec.
Predvsem me je zanimal…..če te v številu poizkusov………še vodim!!!!!
Klmbra, ti si sploh kdaj poskusil???
Allencija, Klimbra je definitivno že poskusil. To pa vem, ker sem mu pred par leti v potu svojega obraza pritovoril iz bella Italia flajštre. Najbrž so še zapakirani.
Eh, mogoče je pa dal kazga gor, če se je kje urezal.
Malo vam zavidam te poskuse odvajanja, zaklinjanja v boljši jutri in jekleno trdno voljo. Kadil namreč nisem nikoli. Vsaj ne da bi vedel.
Jap….tisto je bil eden boljših poskusov odvajanja……trajal je celo 3 dni…….
[…] Priti kul. Tudi Jablonsky meni tako. […]