Arhiv za Marec, 2008

Enpar dobrih novizz, da ne bo kdo rekel, da stalno gunđam

Pripravljeni? OK:

1. Petek je. Kar pomeni, da čez dobro uro izpuhtevam s tlake.

2. Čeprav je sinoči gospod Trontelj že nekaj nergal, so vremenski obeti za soboto in nedeljo solidni:

sobota.JPG nedelja.JPG

3. Mooky je sveže registriran, kar me je sicer veljalo zajeten kup žoltih trdnjakov. Slovim pa po sposobnosti, da tovrstne udarce hitro pozabim. Amnezija ni nujno slaba zadeva.

4. Majstr Jure je poslal goloba s pildkom na nogi. Na njem (pildku) piše, da je Zviz zadihtan in posledično zdrav ko dren.

(Tulele spodaj zdaj potegnem črto, takolele: ___________ )

Pod črto, kot ste nekateri bolj lucidni verjetno že ugotovili, piše, da se nameravam preko wikenda malo kotaliti naokoli. Kar mi je v veselje. V soboto verjetno z Zvizom, ker moja protegée tlačani, v nedeljo pa prejkone z Mookyjem. Če bom izrazito dobre volje, bom morda pritisnil kako fotko s tanovim Fuđijem, ker je tastari Kanon crknil.

5. S ponosom naznanjam, da sem se uspel perfidno infiltrirati v elitno druščino odjemalcev tvrdke CMS , kar me je koštalo veliko potrpljenja in iznajdljivosti. Bratje Holandci so namreč nepričakovano zaguljeni.

No, če zdajle preživim še “kolegij”, sem za ta teden zmagal.

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |28.03.2008 | 10 komentarjev »

Kadilak? Nein danke, Mama…

Danes je ravno en teden, kar ne kadim. Gre pač za eno tistih hipnih domislic, ko človek začopati prvega mimoidočega in ga usekne direkt med oči z zahrbtnim:

“Hej, stara, a misliš kaj nehat kadit, glede na to, da laufaš?”

In začopateni pol nekaj momlja o osmih marcih kot prelomnih trenutkih na poti do naziva najbolj tečne osebe pod soncem. V tistem hipu je pa ena najbolj lokavih potez ta, da takojci pribiješ:

“OK, od osmega marca dalje torej ne kadiva.”

Fino je, če imaš do famoznega osmega marca še par tednov. Tačas se zakajaš ko norc in se ti to početje dodobra zagrauža, tako da točno opolnoči z olajšanjem zmečkaš tazadnji čik, naslednje jutro ločeno zbereš škatlico (papir posebej, celofan posebej) in to je to. As simple as that.

Če se kdo od beročih prav sramežljivo spogleduje z idejo o opustitvi kajenja, naj si proba zapomniti tole:

  • če že vnaprej pričakuješ abstinenčne težave, bodo prišle
  • če že vnaprej pričakuješ, da se ti bo ponoči sanjalo o cigareti, se ti bo
  • v teh primerih močno odsvetujem poskuse opustitve, le čemu bi se človek matral?

Pa da si ne bi kdo predstavljal, da kot vrli janičar zdaj na vse pretege propagiram življenje brez tobaka. Briga me. Kaditi je čisto luštna razvada, čeprav glupa u 3PM. Kar se mene tiče, sme vsakdo duvanit kot pobesnel. Tole škljocam v Polderje bolj zato, da mine čas, pa malo tudi zato, da za lastno uporabo zabeležim par zadev, ki sem jih porajtal v zadnjem tednu:

  • zjutraj nimam več okusa, kot da bi prejšnji večer pomlaskal kilo govna
  • pa manj me boli glava
  • pa ko laufam, lahko celo malo pošprintam navkreber, ne da bi mi pljuča ven padla

w.jpg

No, kašljal sem pa prej res bolj doživeto.

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |15.03.2008 | 14 komentarjev »

Danes je pa en svinjsko zatežen dan

Človek bi le stežka verjel, da je tista črna, svetlikajoča se reč obleka, ne pa nekaj s sprayem napršenega na golo kožo. In vendar je bila. Pod njo pa razkošje, ki je ob vsakem koraku s svojim pozibavanjem spravljalo prisotne na rob morske bolezni. Evelina je prikrmarila skozi prostor in parkirala svojo upoštevanja vredno zadnjico na stol z lahkotno spretnostjo, ob kateri bi se najbolj prekaljen kapitan tankerja požrl od zavisti.

ev.jpg

Emerik Soesanto je bil takih predstav vajen. Natanko se je spominjal trenutka pred petimi leti, v zaprašenem balkanskem gnezdu, ko se je Evelina nenadoma, naravnost iz sončne bleščave, utelesila pred ogromnim mercedesom. Za hip se je negibno usločila in njene hunsko urezane oči so zavrtale v notranjost avtomobila, nato pa z gibom kobre pljunila na vetrobran. V nadaljevanju istega giba si je segla med noge, snela spodnjice in začela z njimi čistiti šipo. Steklo je ob takem ravnanju seveda postajalo vse bolj zapackano, vendar še dovolj prosojno, da si lahko skozenj več kot slutil nihanje dveh ogromnih melon, pripetih na tedaj še suhljato telesce. Emerik se je za hip ustrašil, da je ponevedoma parkiral avto na tirih in da ga bo neusmiljeno zgazil vlak. Eden tistih staroverskih, tovornih, na paro. Potem pa se je z olajšanjem zavedel, da sopihanje in hropenje prihaja s sovoznikovega sedeža, kjer se je slinil Gabor Engelmann – Weber.

Gabor nikakor ni bil imun na tovrstne dražljaje. Nasprotno in brez olepševanja: bil je merjasec najbolj pohotne vrste. V nabor njegovih karakteristik je sodila tudi navada, da je vsa svoja pisma, ne glede na to, v katerem jeziku so bila napisana, podpisoval z: MfG Engelmann – Weber. Poučeni so vedeli, da ta MfG ne pomeni običajnega Mit freundlichen Grüßen, pač pa Motherfucker Gabor.

Resnici na ljubo je treba povedati, da Gabor ni poonegavil lastne matere. Pravočasno je namreč umrla. Zato pa se je brez obotavljanja spustil v vročo avanturo z njeno naslednico, svojo nekdanjo guvernanto in kasneje mačeho z zanimivim imenom Mariposa. Gabor starejši tej navezi ni nasprotoval. Še sam se je rad in pogosto priključil kompoziciji in služinčad je šušljala, da se nikoli prav dobro ne ve, kdo je spredaj, kdo zadaj in kdo vmes. Kot mnogi novopečeni bogataši si je gospa Mariposa prizadevala dokazati, da je ljubiteljica umetnosti. Kupila je dve ogromni danski dogi in potem so pogosto improvizirali kaj na temo Hamleta.  Veseljaška familija, skratka. Čeprav si je Gabor starejši kasneje enkrat uspel z odžagano dvocevko prav umetelno odpihniti pol glave. Policija sicer ni nikoli pojasnila, zakaj je mrlič držal orožje v desni roki, ko pa je bil vendar za življenja zagrizen levičar. Ampaq obdukcija je pokazala tudi, da je bil bogato nasnifan in znano je, da smo ljudje v takih okoliščinah nenavadno inventivni. Poleg tega na prizorišču ni bilo najti sledov drugih oseb, samomor je bil najbolj udobna razlaga in glede na to, da ni nihče protestiral, so primer zaključili. Ovdovela gospa Mariposa je podedovani kupček cekinov umno oplemenitila s poroko z lokalnim bankirjem. Gabor mlajši (tisti naš) pa je z včasih morda neobičajnimi, vendar učinkovitimi prijemi fural in razvijal družinsko podjetje Engelmann Handels-GmbH. Toda pustimo to za kdaj drugič.

Tistega sončnega večera v zaprašenem balkanskem gnezdu se je Gabor Engelmann – Weber odločil, da čistilke vetrobranov ne bo žalil z drobižem. Natovoriti jo je velel v mercedes, nakar so oddrveli do prvega večjega kraja in poiskali hotel. Gabor in Evelina sta se zabarikadirala v sobo. Vrata so se odklepala le takrat, kadar so jima prinašali nove zaloge šampanjca, konjaka, jajc s šunko in jagod. Sobarica, ki je skrbela za sveže rjuhe in brisače, je pa ob vsakem odhodu precej klecala in človek bi rekel, da je bila mimogrede deležna kakega priboljška.

ev2.jpg

Po štirih dneh ilegale se je Gabor prikazal v jedilnici popolnoma upadel, z napol norim pogledom, veličastnimi podočnjaki in s čedno, svežo brazgotino nad desno obrvjo. Nasprotno pa je bila Evelina videti frišna kot pravkar ubran pušeljc, le ogromnih sončnih očal nikakor ni hotela sneti. Emerik Soesanto se ni spraševal po vzroku. V preteklih štirih dneh je z Gaborjevim pooblastilom sklenil posel z vlado tiste balkanske državice, mimogrede in brez škode za Gaborja pobasal mastno provizijo in bil je srečen človek. Popoldne istega dne je ogromni mercedes z dvema potnikoma že drvel proti Mödlingu, Evelina pa je…

Svinjsko zateženi dan je pravkar potekel. Šibam, vi se pa mejte :)

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |11.03.2008 | 7 komentarjev »

Oda staruhcu

Ime mu je Rowlf ZVIZ. In kot že rečeno: spada v kategorijo staruhcev. Povsem uradno, s certifikatom.

zviz.JPG

Mogoče je potrebno pojasniti, da so moji kriteriji pri izbiri transportnih sredstev zelo strogi. Potencialno mopedralo mora biti dovolj hecno, da sme prevažati telesce gospoda Jakoba J. in ZVIZ to zahtevo (kot vidite) popolnoma izpolnjuje. Ostale karakteristike so postranskega pomena. Čeprav mogoče ni slabo, če zadeva tudi dela. In ZVIZ (logično) dela, že polnega četrt stoletja. Majstr Jure celo trdi, da je v izvrstni kondiciji.

Sicer pa je staruhec takorekoč unikat. Nekje sem prebral, da je gospod Suzuki, tvorec te krasote, Evropejcem namenil le skromno število primerkov. Pa še ti so romali nekam gor proti odročni Skandinaviji. Kar seveda pomeni, da bo prejkone potrebno navezati prisrčne stike s kakim vikingom ali dvema, če me bo kdaj popadla divja želja včlaniti se v klub mopedistov z enakimi mopedi. Ampaq morda se bom temu izognil. Doslej se mi je še vedno uspelo.

Še nazorni prikaz, kako se jezdec in moped zlijeta v eno:

ulit.jpg

pa se poslavljam.

Mejte se :)

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |5.03.2008 | 5 komentarjev »

Tisti Tam Zgoraj šušmari (žombatistična resnica o nastanku in izumiranju vrst)

Mogoče se kdo od starejših bralcev še spomni dinozavrov. Bili so Tata Mata na tem našem planetu in kar so oni gronknili, je držalo kot pribito. Ampaq (vedno je en ampaq) v dobro obveščenih krogih se šušlja, da doma niso imeli vse pošlihtano. Dinozavrinje je bojda pogosto bolela glava, njihovi soprogi so bili pa zagrenjeni, tečni in razpuščeni. Logično je, da ni v takih pogojih nič več klapalo. Nazadnje so jim pa jajca okamenela in so prav bedno izumrli. 

egg.jpg

No, ko so dinozavri odjadrali s prizorišča, je na Zemljici zazevala precejšnja praznina in Tisti Tam Zgoraj se je dolgočasil. Pa mu je šinila v glavo ideja, da bi kazalo zmodelirati kako novo kreaturo. In jo tudi je. Menda celo po lastni podobi. V izogib glavobolom je kreaturi podaril aspirin, v izogib razpuščenosti pa je organiziral hierarhijo. Mišljeno je bilo tako, da naj bi tabrihtni komandirali, taglupi pa naj bi jim za to uslugo plačevali davke. Tisti Tam Zgoraj je bil tako silno ponosen na to strategijo, da je novo pasmo kreatur poimenoval »zlati davkoplačevalec«. 

Žal se je izkazalo, da je Tisti Tam Zgoraj šušmar. Ker je popolnoma spregledal neizogibno – kreature se namreč nikakor ne morejo zmenit, kateri so tabrihtni in kateri taglupi. Sranje je seveda še večje kot pri dinozavrih, ki so bili že po defoltu vsi glupi. Največja katastrofa pa je, da zlati davkoplačevalci vedno znova padajo na isto foro in so se pripravljeni medsebojno poklati za pravico, da davke plačujejo le točno določenemu brihtnežu po lastni izbiri. Bognedaj komu drugemu, ker imamo takoj vojno. 

Kukrkol, ne verjamem, da bo tale experiment prav dolgo trajal. Mogoče bo pa imel Tisti Tam Zgoraj več sreče z zlatimi prinašalci?

stupid.jpg

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |3.03.2008 | 3 komentarjev »