Človek bi le stežka verjel, da je tista črna, svetlikajoča se reč obleka, ne pa nekaj s sprayem napršenega na golo kožo. In vendar je bila. Pod njo pa razkošje, ki je ob vsakem koraku s svojim pozibavanjem spravljalo prisotne na rob morske bolezni. Evelina je prikrmarila skozi prostor in parkirala svojo upoštevanja vredno zadnjico na stol z lahkotno spretnostjo, ob kateri bi se najbolj prekaljen kapitan tankerja požrl od zavisti.
Emerik Soesanto je bil takih predstav vajen. Natanko se je spominjal trenutka pred petimi leti, v zaprašenem balkanskem gnezdu, ko se je Evelina nenadoma, naravnost iz sončne bleščave, utelesila pred ogromnim mercedesom. Za hip se je negibno usločila in njene hunsko urezane oči so zavrtale v notranjost avtomobila, nato pa z gibom kobre pljunila na vetrobran. V nadaljevanju istega giba si je segla med noge, snela spodnjice in začela z njimi čistiti šipo. Steklo je ob takem ravnanju seveda postajalo vse bolj zapackano, vendar še dovolj prosojno, da si lahko skozenj več kot slutil nihanje dveh ogromnih melon, pripetih na tedaj še suhljato telesce. Emerik se je za hip ustrašil, da je ponevedoma parkiral avto na tirih in da ga bo neusmiljeno zgazil vlak. Eden tistih staroverskih, tovornih, na paro. Potem pa se je z olajšanjem zavedel, da sopihanje in hropenje prihaja s sovoznikovega sedeža, kjer se je slinil Gabor Engelmann – Weber.
Gabor nikakor ni bil imun na tovrstne dražljaje. Nasprotno in brez olepševanja: bil je merjasec najbolj pohotne vrste. V nabor njegovih karakteristik je sodila tudi navada, da je vsa svoja pisma, ne glede na to, v katerem jeziku so bila napisana, podpisoval z: MfG Engelmann – Weber. Poučeni so vedeli, da ta MfG ne pomeni običajnega Mit freundlichen Grüßen, pač pa Motherfucker Gabor.
Resnici na ljubo je treba povedati, da Gabor ni poonegavil lastne matere. Pravočasno je namreč umrla. Zato pa se je brez obotavljanja spustil v vročo avanturo z njeno naslednico, svojo nekdanjo guvernanto in kasneje mačeho z zanimivim imenom Mariposa. Gabor starejši tej navezi ni nasprotoval. Še sam se je rad in pogosto priključil kompoziciji in služinčad je šušljala, da se nikoli prav dobro ne ve, kdo je spredaj, kdo zadaj in kdo vmes. Kot mnogi novopečeni bogataši si je gospa Mariposa prizadevala dokazati, da je ljubiteljica umetnosti. Kupila je dve ogromni danski dogi in potem so pogosto improvizirali kaj na temo Hamleta. Veseljaška familija, skratka. Čeprav si je Gabor starejši kasneje enkrat uspel z odžagano dvocevko prav umetelno odpihniti pol glave. Policija sicer ni nikoli pojasnila, zakaj je mrlič držal orožje v desni roki, ko pa je bil vendar za življenja zagrizen levičar. Ampaq obdukcija je pokazala tudi, da je bil bogato nasnifan in znano je, da smo ljudje v takih okoliščinah nenavadno inventivni. Poleg tega na prizorišču ni bilo najti sledov drugih oseb, samomor je bil najbolj udobna razlaga in glede na to, da ni nihče protestiral, so primer zaključili. Ovdovela gospa Mariposa je podedovani kupček cekinov umno oplemenitila s poroko z lokalnim bankirjem. Gabor mlajši (tisti naš) pa je z včasih morda neobičajnimi, vendar učinkovitimi prijemi fural in razvijal družinsko podjetje Engelmann Handels-GmbH. Toda pustimo to za kdaj drugič.
Tistega sončnega večera v zaprašenem balkanskem gnezdu se je Gabor Engelmann – Weber odločil, da čistilke vetrobranov ne bo žalil z drobižem. Natovoriti jo je velel v mercedes, nakar so oddrveli do prvega večjega kraja in poiskali hotel. Gabor in Evelina sta se zabarikadirala v sobo. Vrata so se odklepala le takrat, kadar so jima prinašali nove zaloge šampanjca, konjaka, jajc s šunko in jagod. Sobarica, ki je skrbela za sveže rjuhe in brisače, je pa ob vsakem odhodu precej klecala in človek bi rekel, da je bila mimogrede deležna kakega priboljška.
Po štirih dneh ilegale se je Gabor prikazal v jedilnici popolnoma upadel, z napol norim pogledom, veličastnimi podočnjaki in s čedno, svežo brazgotino nad desno obrvjo. Nasprotno pa je bila Evelina videti frišna kot pravkar ubran pušeljc, le ogromnih sončnih očal nikakor ni hotela sneti. Emerik Soesanto se ni spraševal po vzroku. V preteklih štirih dneh je z Gaborjevim pooblastilom sklenil posel z vlado tiste balkanske državice, mimogrede in brez škode za Gaborja pobasal mastno provizijo in bil je srečen človek. Popoldne istega dne je ogromni mercedes z dvema potnikoma že drvel proti Mödlingu, Evelina pa je…
Svinjsko zateženi dan je pravkar potekel. Šibam, vi se pa mejte 
