Samba de preto velho

Hja… 

Mogoče tega še ne veste, ampaq ponedeljki so dnevi, ki enemu takemu dodobra amortiziranemu zamorcu kot sem Vaš_Vdani_Moi, niso najbolj naklonjeni. Običajno se tačas že prav dobro zavedam, da spet nisem zadel sedmice. In mi ne preostane drugega kot da ždim na tistem svojem štokrlu, cufam frdamani bombaž in se spominjam dobrih starih časov, ko smo ga še namakali. Ne bombaž. 

car.jpg

Tam nekje pred tremi desetletji se je po našem koncu klatil Boro, ne brez razloga imenovan tudi Homeini. Mislim, da je bil še kot fetus uvožen iz južnejših predelov naše tedanje širše domovine. Pa tega ne govorim zato, da bi razširjal kako nacionalno nestrpnost in podobne traparije. Prisežem, da sem na tovrstne bolezni precej imun in da je kar nekaj mojih dobrih prijateljev uvoženih iz iste regije. Je pa dejstvo, da je Boro po svojih najboljših močeh prispeval k globalni čefurizaciji. In te moči nikakor niso bile skromne. Nimam pojma, s čim so Homeinija doma futrali, vsekakor pa je moralo biti kaj redilnega, kajti zrasel je v mogočnega hibrida. Če pa ima hibrid še vprogramiran občutek, da je njegovo poslanstvo greniti celemu svetu, smo kaj kmalu priča sranju. 

Tistega poznega popoldneva smo zapravljali čas v naši običajni beznici, pri Turku. Žulili smo svoje pirčke in modrovali okoli tistih standardnih zadev, kako najlaže priti do cekinov in podobno. Tudi Homeini je ždel tam, čeprav ni nikoli čisto zares sodil v našo družbo. Bil je pa videti precej tečne volje. Prejkone zato, ker razen nas v beznici ni bilo drugih gostov, da bi jim težil. To je pa nekako tako, kot bi komu drugemu ukinil zrak. In Homeini se je po temeljitem premisleku odločil, da bo vsaj malo zatežil najbolj kilavemu med nami, Bejbifejs Rudiju. Na ta način, da mu bo požlampal pivo. 

Izkazalo se je, da se je Homeini močno uštel, ker v svojo kalkulacijo ni vnesel postavke, da je bil Bejbifejs Rudi prav tiste dni nataknjen. Razlog je bila seveda ženska. Bolj natančno Rudijeva zaročenka Joži. Dekle je bilo s podeželja in se je ponašalo z izjemno otipljivo kanto, ki pa je nikakor ni hotelo dati fantu v uporabo. In poleg tega je bila tako neizmerno pusta, da je bilo žaganje v primerjavi z njo kot najboljše vrste vineršnicl. Katastrofa je bila torej neizbežna. 

Še preden se je Homeinijeva umazana šapa do konca stegnila proti pivu, mu je Bejbifejs pripeljal dve milozvočni nekam v predel uhljev. Stereo. V naslednjem hipu je taisti Bejbifejs še dokazal, da ni čisto brez veze pokuril vseh tistih popoldnevov na fuzbalplacu za šolo. Z imenitnim volejem je prestregel Homeinijev ogromni nos, ki je z nepričakovano naglico v lepem loku padal proti tlom, še dvakrat ali trikrat malo požongliral, nato pa umiril igro s tem, da je nasprotnika poslal v zasluženi aut. Ena nula za naše, smo soglasno ugotovili in odšli v kino. 

Posledice opisane epizode so bile naslednje: 

Homeini je še nekaj časa blodil po naši dolini, vendar ga vsled lepo vidnega vzorca Rudijevih vezalk povprek čez obraz ni nihče več resno jemal, tako da je prav potihem nekam izpuhtel. Pogrešali ga nismo zares hudo. Čez kako leto nam je na ušesa pricurljala novička, da se je menda udinjal v Tujski legiji, ampaq to so itaq pravili za vsakega, ki je kdajkoli izpuhtel.

Bejbifejs Rudi se je s svojim dejanjem vpisal v seznam lokalnih ustanov. Svojo dotedanjo puščobno zaročenko je promptno zvagoniral nazaj na podeželje, ker je po Homeiniju podedoval Karlo. Slednja je bila opremljena s kolosalnimi 

Dol.JPGDod.JPGNI,  

pa tudi z bistveno večjo stopnjo razumevanja za Bejbifejsove potrebe, saj mu jih je z vsemi ostalimi pritiklinami redno dajala v uporabo. Kar lepo sta harmonirala nekaj let, dokler niso Karli odstranili vse tiste rojevanju namenjene mašinerije, ker je bila od pogostega splavarjenja že dokaj načeta. Bejbifejs Rudi je pa uspel svoja jetra transformirati v nekaj siporexu podobnega in ker je bilo tiste čase gradbeništvo v manjši krizi, so ga zagrebli skupaj z njimi. 

Kaj sem že hotel rečt? Aja slap.gif : 

Kako se pa tale naš lajf včasih res hecno obrača, se vam ne zdi?

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: kozlarije kar tako | 18.02.2008 | 3 komentarjev »

Komentarji in pingi so trenutno onemogočeni.

3 komentarjev

  1. 18.02.2008 ob 22:23, Fritz pravi:

    S kruhom pomazano in do uh presmejano :)

  2. 19.02.2008 ob 22:15, Tibor Jablonsky pravi:

    Oooooooooo prasica! Nimam besed.

  3. 3.03.2008 ob 10:19, Si. R. pravi:

    Kadar me Boh vzame k sebi, prosim, da mojim otrokom na prav tako prikupen način poveš Vse(TM) o meni. Še prav posebej pa poudari moje muy grande cojones in nenavaden način proste tehnike uženstvovanja : )