Arhiv za 7. Februar 2008

Danes je neke vrste petek…

…in jermen mi je že krepko dol padu. Trohnim. In ni mi odveč.

Lahko bi se zdaj odločil in na dolgo in široko razpredal o tem, kako je preprodajanje naše galeje zadnje čase po vsem videzu moderno. Pa kako vsak novopečeni lastnik inštalira svoje tamburaše, ki uberejo nek svoj ritem. In kako se vsak potrudi razprodati vse, od vesel, sekstanta in pomorskih kart do kuharjevega kotla, preden se galeje losa. Galjotom je v bistvu še laže veslati brez vesel, tečno pa je nonstop poslušati očitke, da se zadeva nikamor ne premakne.

Izjemno dobra vest je, da bo natanko čez 40 minut moj telefonin postal gluhonem in bo ostal tak do ponedeljka. Pred leti mi je znanec zaupal zelo zanimivo misel:

“Življenje je čisto prekratko, da bi si ga pustil zagreniti bolj kot je to nujno potrebno.”

Zapomnil sem si. In celo dodal svoje drobno zrnce, ki pravi:

“Mrke face in loputanje z vrati ne rešujejo ničesar.”

Torej se smehljaje poslavljam in prav potihceno zapiram vrata za seboj, do kadar mi bo pač zneslo. Pa mejte se.

smiling-pig1.jpg

vaš vdani Žakob

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |7.02.2008 | 1 komentar »

Cena mesa drastično padla

Moj bežni znanec in celo neke vrste sorodnik, gospod A, oddaja bambusovo kolibo. Zamislil si je, da naj bi zanjo mesečno dobil kakih 750 enot nacionalne valute. Kar ni pretirano. Interesenti so si podajali kljuko. 

V tej procesiji se je znašla tudi gospodična B. Na prvi uč čisto solidna persona. Z očali in vsem. Beseda je dala besedo, gospodična B je seveda pojamrala, da bi 750 enot le s težavo odrinila in ker gospod A ni povsem brezsrčen, sta se pogodila za 725. Ustno, kar med možakarji njunega kova običajno zadošča. Zlasti, ker je gospod A izrecno pobaral, ali je odločitev dokončna in dobil pritrdilni odgovor. Pogodba in plačilo prvega obroka pa naj bi sledila čez par dni in gospod A je obvestil ostale v procesiji čakajoče, da se smejo postaviti v vrsto drugam. Kar so tudi storili. 

Prav tam na predvečer svečane predaje ključev in ostalih kolobocij prejme gospod A od gospodične B sporočilo, da je 720 (?) enot še vedno upoštevanja vredna vsota in da ona predlaga 710. Tako se je izkazalo, da je naivni gospod A sicer domneval, da oddaja kolibo, v resnici pa je gospodična B skušala prodati svoje dobro ime za pišljivih 15 enot nacionalne valute na mesec. Če to preračunamo na kilo žive vage na dan, dobimo rezultat, ki bi spravil v jok tudi najbolj ofucano tajsko prostitutko.

kurva1.jpg

Sporočam, da gospod A ne hrani več telefonske številke gospodične B. Če je kdo zainteresiran zanjo, naj da oglas in pripravi drobiž.

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |7.02.2008 | 3 komentarjev »