Arhiv za Februar, 2008

Par ugotovitev, takole na brzino

Ker me politika ne zanima, nimam pojma, kaj je Trontelj sinoči natuhtal. Brez posebnih težav pa ugotavljam naslednje:

petek je in kazalci na uri se s solidno naglico pomikajo proti najveličastnejšemu trenutku tedna

v garaži hrza vrli ZVIZ, spočit, nafutran in osedlan

vreme se pa čedalje bolj kisa. Torej je vlada očitno spet nekaj zasrala.

Moja izbrana zdravnica mi je povedala, da imam hemangiom, kar je žilna malformacija. Zdravniki se namreč zelo hecno izražajo, verjetno z namenom, da bi jih običajni folk čimmanj razumel. V glavnem: na zgornjem žnablu imam eno žilico, ki si jo občasno (običajno med britjem) malce poškodujem in posledično zadeva krvavi. Nič nevarnega, seveda, zgleda pa spektakularno. Zdaj že dva dni plahutam po kanclijah kot kak dežurni Nosferatu in ženščine vreščijo. Svet je tako, zahvaljujoč hemangiomu, neskončno bolj zabaven. Če pride še Isabelle, ga bomo pa sploh sračkali.

hemangiom.JPG

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |29.02.2008 | 10 komentarjev »

Ljubezen v času malajske blaznosti

Ljudje smo ene take precej hecne kreature, ker nam malce pozornosti neznansko godi. Oziroma, da mi ne bo kdo očital posploševanja: meni godi. Torej sem precej hecna kreatura jaz. Vi ostali pa, kakor vam drago. Ali pa Drago.

Včeraj mi je nek anonimni oboževalec (iz praktičnih razlogov ga imenujmo Drago) poslal miljavžnt SMSov izrazito valentinozne vsebine. Mogoče mu je crknil koledar. Ampaq to ne moti vélikih duhov. Važen je dober namen. Pa tudi to, da se zadev lotiš z žarom.

lover-boy.jpg

Naravnost šokantno je, kaj vse je model vedel o meni. Vedel je recimo, da mi je ime Irma, čeprav sem mu zatrjeval, da sem Sandra. Pa mi ni verjel. A mislite, da bi mi verjel, če bi mu povedal, da sem Jakob Jablonsky? Malo morgen.

Vedel je tudi, da imam kratke, črne lase, zlate uhane, da sem simpatičen(-na), da sem visok(-a) 1 meter + 65 cm, da vagam od uča 60 kil in da je zjutraj moj pogled lep. Sem šel nemudoma prečekirat v ogledalu in vse drži. Do pike. No, skoraj…

Poleg tega je vedel, da stanujem v nekem kraju na B v Vipavski dolini, da vozim BMWja in da delam v Merkatorju. Osupljivo. Še sam nisem tega nikoli slutil. unsure.gif

Bolj  ko se je dan nagibal v večer, bolj drzen in romantičen je postajal moj oboževalec. Trubadurji so bili v primerjavi z njim obični vajenci. Bumbarji. Šleve. Ma kaj šleve – za burek niso imeli! Kerlc me je brez ovinkarjenja povabil na pijačko, če sem še za akcijo, češ da mi bo na samem povedal vse (itaq da sem vedno za akcijo, ampaq koliko več pa še lahko prebavim??). Povedal mi je tudi, da prav zame hrani posebno debela jajca (najbrž ima farmo nojev). Pa namignil mi je, naj pustim moža v dnevni sobi pred televizorjem in grem na balkon kao pokadit cigareto, da se bova lahko v miru pomenila po mobiju. Kul. In kje naj zdaj dobim moža, da ga parkiram v dnevno pred televizor?

Razumljivo je, da sem potem pozno v noč štel namišljene ovce in da sem še danes rahlo zblojen. Utemeljeno sumim, da gre mojemu včerajšnjemu Dragotu samo za moje telo. Poroke namreč ni omenjal. Ah, ti moški… ninja.gif

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |26.02.2008 | 6 komentarjev »

Človek marsikaj izve…

…preden mu uhlji odpadejo. Zlasti, če ima poleg uhljev še tranzistor in jaz  (srečnež!) ga imam. Evo:

tranzistor.jpg

In sem prav danes zjutraj ob poslušanju četrtkovega večera mimogrede ujel še vest, da neka zvezda večjega formata tam čez lužo pričakuje naraščaj. Ime sem seveda pozabil, vsekakor pa je večjega formata. Drugače si namreč ne znam razlagati nenavadno velike pozornosti, ki jo folk posveča temu sicer precej razširjenemu pojavu.

j-lo.JPG

Rečeno je bilo namreč, da neka revija (ime sem seveda tudi pozabil) nudi kar 6 milijonov dolore$ov za exkluzivno pravico, da prva objavi fotke malega pavijančka, ko se bo odločil privekati na svet. Pošteno, ane?

Potem sem se pa na vsem lepem domislil, da sem vendar tudi sam fotr treh (3) pavijančkov, katerih fotke tudi še niso bile nikjer objavljene. In bi se mogoče lahko pogodil z Lady, da mi za objavo fotke vsakega od njih odrine recimo 1,5 milijona dolore$ov, pa bomo vsi zadovoljni. Lady zato, ker bo dobila kar 3 fotke, pa še milijon in pol bodo prišparali, jaz sem pa itaq skromen.

Ima slučajno kdo pri roki emajl od uredništva?

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |21.02.2008 | 6 komentarjev »

Samba de preto velho

Hja… 

Mogoče tega še ne veste, ampaq ponedeljki so dnevi, ki enemu takemu dodobra amortiziranemu zamorcu kot sem Vaš_Vdani_Moi, niso najbolj naklonjeni. Običajno se tačas že prav dobro zavedam, da spet nisem zadel sedmice. In mi ne preostane drugega kot da ždim na tistem svojem štokrlu, cufam frdamani bombaž in se spominjam dobrih starih časov, ko smo ga še namakali. Ne bombaž. 

car.jpg

Tam nekje pred tremi desetletji se je po našem koncu klatil Boro, ne brez razloga imenovan tudi Homeini. Mislim, da je bil še kot fetus uvožen iz južnejših predelov naše tedanje širše domovine. Pa tega ne govorim zato, da bi razširjal kako nacionalno nestrpnost in podobne traparije. Prisežem, da sem na tovrstne bolezni precej imun in da je kar nekaj mojih dobrih prijateljev uvoženih iz iste regije. Je pa dejstvo, da je Boro po svojih najboljših močeh prispeval k globalni čefurizaciji. In te moči nikakor niso bile skromne. Nimam pojma, s čim so Homeinija doma futrali, vsekakor pa je moralo biti kaj redilnega, kajti zrasel je v mogočnega hibrida. Če pa ima hibrid še vprogramiran občutek, da je njegovo poslanstvo greniti celemu svetu, smo kaj kmalu priča sranju. 

Tistega poznega popoldneva smo zapravljali čas v naši običajni beznici, pri Turku. Žulili smo svoje pirčke in modrovali okoli tistih standardnih zadev, kako najlaže priti do cekinov in podobno. Tudi Homeini je ždel tam, čeprav ni nikoli čisto zares sodil v našo družbo. Bil je pa videti precej tečne volje. Prejkone zato, ker razen nas v beznici ni bilo drugih gostov, da bi jim težil. To je pa nekako tako, kot bi komu drugemu ukinil zrak. In Homeini se je po temeljitem premisleku odločil, da bo vsaj malo zatežil najbolj kilavemu med nami, Bejbifejs Rudiju. Na ta način, da mu bo požlampal pivo. 

Izkazalo se je, da se je Homeini močno uštel, ker v svojo kalkulacijo ni vnesel postavke, da je bil Bejbifejs Rudi prav tiste dni nataknjen. Razlog je bila seveda ženska. Bolj natančno Rudijeva zaročenka Joži. Dekle je bilo s podeželja in se je ponašalo z izjemno otipljivo kanto, ki pa je nikakor ni hotelo dati fantu v uporabo. In poleg tega je bila tako neizmerno pusta, da je bilo žaganje v primerjavi z njo kot najboljše vrste vineršnicl. Katastrofa je bila torej neizbežna. 

Še preden se je Homeinijeva umazana šapa do konca stegnila proti pivu, mu je Bejbifejs pripeljal dve milozvočni nekam v predel uhljev. Stereo. V naslednjem hipu je taisti Bejbifejs še dokazal, da ni čisto brez veze pokuril vseh tistih popoldnevov na fuzbalplacu za šolo. Z imenitnim volejem je prestregel Homeinijev ogromni nos, ki je z nepričakovano naglico v lepem loku padal proti tlom, še dvakrat ali trikrat malo požongliral, nato pa umiril igro s tem, da je nasprotnika poslal v zasluženi aut. Ena nula za naše, smo soglasno ugotovili in odšli v kino. 

Posledice opisane epizode so bile naslednje: 

Homeini je še nekaj časa blodil po naši dolini, vendar ga vsled lepo vidnega vzorca Rudijevih vezalk povprek čez obraz ni nihče več resno jemal, tako da je prav potihem nekam izpuhtel. Pogrešali ga nismo zares hudo. Čez kako leto nam je na ušesa pricurljala novička, da se je menda udinjal v Tujski legiji, ampaq to so itaq pravili za vsakega, ki je kdajkoli izpuhtel.

Bejbifejs Rudi se je s svojim dejanjem vpisal v seznam lokalnih ustanov. Svojo dotedanjo puščobno zaročenko je promptno zvagoniral nazaj na podeželje, ker je po Homeiniju podedoval Karlo. Slednja je bila opremljena s kolosalnimi 

Dol.JPGDod.JPGNI,  

pa tudi z bistveno večjo stopnjo razumevanja za Bejbifejsove potrebe, saj mu jih je z vsemi ostalimi pritiklinami redno dajala v uporabo. Kar lepo sta harmonirala nekaj let, dokler niso Karli odstranili vse tiste rojevanju namenjene mašinerije, ker je bila od pogostega splavarjenja že dokaj načeta. Bejbifejs Rudi je pa uspel svoja jetra transformirati v nekaj siporexu podobnega in ker je bilo tiste čase gradbeništvo v manjši krizi, so ga zagrebli skupaj z njimi. 

Kaj sem že hotel rečt? Aja slap.gif : 

Kako se pa tale naš lajf včasih res hecno obrača, se vam ne zdi?

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |18.02.2008 | 3 komentarjev »

Mama vseh butlov je nonstop noseča

Slišal sem že mnenja, da je loterija neke vrste davek na neumnost. Morda trditev celo drži. Odvisno pač, kako se zadeve lotiš. Včeraj je bila pri lotu menda v igri cifra okoli 1,3 maljona €urov. Upoštevanja vredno. Vsaj meni bi se zdelo malomarno, če iz nekih principov ne bi odrinil par €urov za sicer majhno, pa vendar verjetnost, da mi vsotica pristane v žepu. Prejkone ne bi rešila vseh mojih problemov, malo si pa človek z njo ipaq pomaga. Korekt? Afkors.

Sem pa včeraj po radiu mimogrede registriral vest, da je bojda pred kakimi enajstimi leti nek angleški medicinski brat zadel na loteriji 13 maljonov funtov. In domneval, da je to TO. Pa se je uštel. Ker danes, 11 let po srečnem dogodku, ne samo da nima v žepu niti beliča, pač pa se je celo za 2 maljona funtov zapufal. Nimam pojma, kako mu je to ratalo. Ampaq se mi dozdeva naslednje: če hočeš v dobrem desetletju zagonit

13.000.000 + 2.000.000 = 15.000.000 Ł

oziroma cca 20.000.000 €

oziroma za nostalgike in ljubitelje nul cca 4.800.000.000 SIT

potem moraš biti pa že patentiran butl.

moron-index1.JPG

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |14.02.2008 | 9 komentarjev »

Kakšen fejst artikel(j)!

Tako z estetskega kot tudi z uporabnega vidika. Voilà!

pencilsharpener1.jpg

:)

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |11.02.2008 | 1 komentar »

Danes je neke vrste petek…

…in jermen mi je že krepko dol padu. Trohnim. In ni mi odveč.

Lahko bi se zdaj odločil in na dolgo in široko razpredal o tem, kako je preprodajanje naše galeje zadnje čase po vsem videzu moderno. Pa kako vsak novopečeni lastnik inštalira svoje tamburaše, ki uberejo nek svoj ritem. In kako se vsak potrudi razprodati vse, od vesel, sekstanta in pomorskih kart do kuharjevega kotla, preden se galeje losa. Galjotom je v bistvu še laže veslati brez vesel, tečno pa je nonstop poslušati očitke, da se zadeva nikamor ne premakne.

Izjemno dobra vest je, da bo natanko čez 40 minut moj telefonin postal gluhonem in bo ostal tak do ponedeljka. Pred leti mi je znanec zaupal zelo zanimivo misel:

“Življenje je čisto prekratko, da bi si ga pustil zagreniti bolj kot je to nujno potrebno.”

Zapomnil sem si. In celo dodal svoje drobno zrnce, ki pravi:

“Mrke face in loputanje z vrati ne rešujejo ničesar.”

Torej se smehljaje poslavljam in prav potihceno zapiram vrata za seboj, do kadar mi bo pač zneslo. Pa mejte se.

smiling-pig1.jpg

vaš vdani Žakob

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |7.02.2008 | 1 komentar »

Cena mesa drastično padla

Moj bežni znanec in celo neke vrste sorodnik, gospod A, oddaja bambusovo kolibo. Zamislil si je, da naj bi zanjo mesečno dobil kakih 750 enot nacionalne valute. Kar ni pretirano. Interesenti so si podajali kljuko. 

V tej procesiji se je znašla tudi gospodična B. Na prvi uč čisto solidna persona. Z očali in vsem. Beseda je dala besedo, gospodična B je seveda pojamrala, da bi 750 enot le s težavo odrinila in ker gospod A ni povsem brezsrčen, sta se pogodila za 725. Ustno, kar med možakarji njunega kova običajno zadošča. Zlasti, ker je gospod A izrecno pobaral, ali je odločitev dokončna in dobil pritrdilni odgovor. Pogodba in plačilo prvega obroka pa naj bi sledila čez par dni in gospod A je obvestil ostale v procesiji čakajoče, da se smejo postaviti v vrsto drugam. Kar so tudi storili. 

Prav tam na predvečer svečane predaje ključev in ostalih kolobocij prejme gospod A od gospodične B sporočilo, da je 720 (?) enot še vedno upoštevanja vredna vsota in da ona predlaga 710. Tako se je izkazalo, da je naivni gospod A sicer domneval, da oddaja kolibo, v resnici pa je gospodična B skušala prodati svoje dobro ime za pišljivih 15 enot nacionalne valute na mesec. Če to preračunamo na kilo žive vage na dan, dobimo rezultat, ki bi spravil v jok tudi najbolj ofucano tajsko prostitutko.

kurva1.jpg

Sporočam, da gospod A ne hrani več telefonske številke gospodične B. Če je kdo zainteresiran zanjo, naj da oglas in pripravi drobiž.

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |7.02.2008 | 3 komentarjev »

Test

Klikni na slikco in skušaj prebrati črkice

gnts.JPG

Rezultati:

- če si uspel brez špeglov prebrati vse črkice, je tvoj vid izvrsten

- če si črkice prebral s špegli, imaš izvrstnega optika

- če domnevaš, da črkice sestavljajo neko sporočilo, imaš prav

- če si sporočilo razumel, si brihten

- če domnevaš, da se sporočilo nanaša neposredno nate, razmisli, kdaj si bil žleht do mene, za koliko grošev si me izdal in ali se je splačalo

Hvala za pozornost in nasvidenje.

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |6.02.2008 | 12 komentarjev »

Jalta

Čeprav je danes na koledarju šele tretji februar, smo se sestali Veliki Trije.

Za uvod sem odfibriliral pičlih 10 km v švoh uri. Redki sprehajalci so domnevali, da znani proizvajalec pnevmatik snema novo reklamo.

zablonski.jpg

Lajdra Soehnle iz Salona Kitty je bila freh kot vedno:

“Žakob, predstavljaj si, da si dodobra amortiziran kenguru, ki mu je nekdo v žep na vampu vtaknil 10 kil špeha in ga poslal odskakljat 10 km v eni uri. Oziroma, če zadevo drugače zastavim, amortizirani kenguru (torej ti) je v tej uri opravil toliko nepotrebnega dela, kot da bi raztovoril 4 zvrhano naložene šleperje špeha. Štekaš?”

Emmm… ne. Že na kenguruje se bolj slabo spoznam, na šleperje pa sploh.

Maršal Geplov, znani strateg, pa je povedal takole:

“Prezident Žablonski, dobra novica je ta, da ste Vi naše najboljše orožje za masovno uničevanje. Slaba novica pa je, da enostavno nimamo dovolj velikega katapulta, ki bi Vas bil sposoben zalučati na nasprotnika. Ste morda že razmišljali o uporabi tovornega vlaka?”

Nisem. In tudi ne nameravam trance_16_dozingoff.gif

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |3.02.2008 | 1 komentar »