V enem mojih prejšnjih življenj…

…mi je bilo ime Laokoon.

laokoon.jpg

Laokoon Jablonsky, seveda. Drugače si namreč ne znam razlagati, zakaj za vraga kač resnično ne obrajtam. Pa ne, da bi jih sovražil, samo en tak čuden efekt imajo name. In to vse po vrsti, od najbolj pohlevnih beloušk in slepcev, ki za nameček bojda sploh niso kače, do anakond, ki dokazano malicajo očete od Angeline Jolie.

Zadnjo kačo sem videl v živo avgusta 2005 v kraju Cala Gonone na Sardiniji. Resnici na ljubo je bila bolj kilave vrste žival. Črna, za prst debela in dober laket dolga. Pa tudi precej rapidno je odvijugala nekam pod eno rešetko. Bilo pa je dovolj, da sem potem še ves dan postopal po plaži pri 36°C z nasršenimi kocinami, tako da so domorodci domnevali, da v njihovih krajih dopustuje kak pretirano silaniziran jeti. Kaj bi si šele mislili, ko bi me videli vsako naslednje jutro dolgo in pozorno bolščati v sekret školjko? V mojem laokoonskem piskru se je namreč ugnezdila predstava, kako se tista črna zadeva izpod rešetke po obskurnih kanalizacijskih labirintih previjuga naravnost v moje stranišče. In me še vsega dremotnega in defecirajočega užaljeno ugrizne v rit, češ:

»A zdaj si pa že po glavah serjemo al qua???!!!«

Kako naj potem človek v takile situaciji odreagira?

Petega aprila leta 2003 sem bil že na dobri poti, da se svoje čudne nenaklonjenosti do kač znebim. Kolega Eini mi je namreč prav dobrotljivo ponudil, da se smem malo družiti z njegovim Luciferjem znamke piton ali boa. Vendar sem to ponudbo očitno malo predolgo tehtal in se na koncu odločil, da bom ostal kar šleva. Saj konec koncev ne bi mogel trditi, da se tu v naših rovtah ravno nonstop spotikam čez reptile. Vsaj s tem mi je prizaneseno.

No ravno danes mi je pa prijatelj Lobo poslal TOLE kačo in moram priznati, da mi ni šla tako na jetra kot ostale pripadnice njene vrste. Nasprotno, zdi se mi celo, da bi utegnilo biti druženje z njo na nek način kar prijetno. Zlasti, če bi poprej slekla tisti frdamani dres.

PieS: gospod V.Ulgar mi je v navalu svoje že kar pregovorne dobrotljivosti navsezgodaj emajliral naslednjo slikco: 

zmijurina.jpg

Ljubko, prav zares.

Vsekakor pa, dokler kdo ne izumi manj zvijajočih se, pa po možnosti tudi mehko volnatih reptilov, bo Mednarodna zveza ljubiteljev kač nekako morala shajati brez mene.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: kozlarije kar tako | 13.01.2008 | 4 komentarjev »

Komentarji in pingi so trenutno onemogočeni.

4 komentarjev

  1. 14.01.2008 ob 08:38, Alla pravi:

    Ta kača je sigurno gumijasta :P

  2. 14.01.2008 ob 11:06, Tibor Jablonsky pravi:

    Ne vem zakaj, ampak pred takšnimi se začnem dejansko bati za svoje življenje, čeprav (baje) niso strupene.

  3. 17.01.2008 ob 21:54, šnuja pravi:

    da takšne niso strupene je zgolj utvara :)

  4. 30.01.2008 ob 19:00, domovoj pravi:

    Oni dan (še poleti lani je bilo, priznam) sem se na Klemenči jami srečal s čisto pravim modrasom. Zbežal je on, ne jaz.