Arhiv za Januar, 2008

Sonderangebot

Gospod denilson se je očitno odločil. Prodaja (saj ne boste verjeli!) prdenje luči za hondo CBR 600 RR. In to za pišljivih 200 €. Navali narode, još malo pa nestalo!

prdenje.JPG

In če kdo potrebuje še tehnična navodila, se bo TULE gotovo našlo kaj uporabnega.

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |30.01.2008 | 10 komentarjev »

Sleepless in Rovte

Za razliko od Allencije, ki jo je tule v sanjah nekdo pahnil v prepad, se je meni sanjalo nekaj povsem drugačnega. V glavni vlogi je nastopil moj prijatelj M., ki mi je pojasnil naslednje:

- da ima pun qufer vsakodnevne tlake

- da si je dal izplačati mastno odpravnino

- da bo neutegoma spakiral kompletno familijo na svojo lastnoročno izdolbeno džunko

- in bodo odpluli za 6 mesecev v Holandijo.

Zakaj kompletno familijo in zakaj ravno v Holandijo je ostala skrivnost, preveč se mu je mudilo. Ni pa skrivnost, da bi se takega podviga tudi sam prav rad udeležil. Četudi bi se moral udinjati za sireno na kljunu džunke. To znam.

100_0006.JPG

Cela epizoda se je zgodila natanko ob dveh ponoči in posledično sem vse do odhoda na tlako glumil Nespečneža v Rovtah ter zamišljeno prisluškoval cepetanju pajkov po kotih.

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |23.01.2008 | 4 komentarjev »

V enem mojih prejšnjih življenj…

…mi je bilo ime Laokoon.

laokoon.jpg

Laokoon Jablonsky, seveda. Drugače si namreč ne znam razlagati, zakaj za vraga kač resnično ne obrajtam. Pa ne, da bi jih sovražil, samo en tak čuden efekt imajo name. In to vse po vrsti, od najbolj pohlevnih beloušk in slepcev, ki za nameček bojda sploh niso kače, do anakond, ki dokazano malicajo očete od Angeline Jolie.

Zadnjo kačo sem videl v živo avgusta 2005 v kraju Cala Gonone na Sardiniji. Resnici na ljubo je bila bolj kilave vrste žival. Črna, za prst debela in dober laket dolga. Pa tudi precej rapidno je odvijugala nekam pod eno rešetko. Bilo pa je dovolj, da sem potem še ves dan postopal po plaži pri 36°C z nasršenimi kocinami, tako da so domorodci domnevali, da v njihovih krajih dopustuje kak pretirano silaniziran jeti. Kaj bi si šele mislili, ko bi me videli vsako naslednje jutro dolgo in pozorno bolščati v sekret školjko? V mojem laokoonskem piskru se je namreč ugnezdila predstava, kako se tista črna zadeva izpod rešetke po obskurnih kanalizacijskih labirintih previjuga naravnost v moje stranišče. In me še vsega dremotnega in defecirajočega užaljeno ugrizne v rit, češ:

»A zdaj si pa že po glavah serjemo al qua???!!!«

Kako naj potem človek v takile situaciji odreagira?

Petega aprila leta 2003 sem bil že na dobri poti, da se svoje čudne nenaklonjenosti do kač znebim. Kolega Eini mi je namreč prav dobrotljivo ponudil, da se smem malo družiti z njegovim Luciferjem znamke piton ali boa. Vendar sem to ponudbo očitno malo predolgo tehtal in se na koncu odločil, da bom ostal kar šleva. Saj konec koncev ne bi mogel trditi, da se tu v naših rovtah ravno nonstop spotikam čez reptile. Vsaj s tem mi je prizaneseno.

No ravno danes mi je pa prijatelj Lobo poslal TOLE kačo in moram priznati, da mi ni šla tako na jetra kot ostale pripadnice njene vrste. Nasprotno, zdi se mi celo, da bi utegnilo biti druženje z njo na nek način kar prijetno. Zlasti, če bi poprej slekla tisti frdamani dres.

PieS: gospod V.Ulgar mi je v navalu svoje že kar pregovorne dobrotljivosti navsezgodaj emajliral naslednjo slikco: 

zmijurina.jpg

Ljubko, prav zares.

Vsekakor pa, dokler kdo ne izumi manj zvijajočih se, pa po možnosti tudi mehko volnatih reptilov, bo Mednarodna zveza ljubiteljev kač nekako morala shajati brez mene.

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |13.01.2008 | 4 komentarjev »

Vsekakor mi je ime Srečko

O kolobocijah v zvezi z nabavo svojega znamenitega Geplna sem pissaril že TULELE, če je morda kdo pozabil. Afera se je potem srečno razpletla tako, da sem v ogenj poslal znanca iz bella Italia, ki mi je predmet poželenja pritovoril iz Amerike, kamor hodi redno obiskovat svojo zaročenko.

Stavim, da bi tovrstna štorija marsikomu do amena zagraužala naročanje raznih artiklov po netu in bi ročno fliknil tipkovnico v koruzo. Ampaq Jakob Jablonsky je iz povsem drugačnega, bistveno bolj žilavega testa.

srecko.jpg

Rane iz bitke za Gepl se še niso dobro zacelile, ko sem že hitel naročati neko strokovno literaturo, razni Amazoni in podobni možni dobavitelji pa so me vsi po vrsti zavračali z najbolj za lase privlečenimi izgovori. Dokler ni na sceno uletel prijatelj Twistan in z dvema veščima klikoma rešil zadeve. Mladci to obvladajo.

Nekaterih pač nikoli ne izuči in odločil sem se, da je danes moj srečni dan. Ne glede na to, da sem zverinsko prehlajen. Hrabro kot oče vseh narodnih herojev sem se zagozdil za računalnikom in z virtuozno potezo, ki se je ne bi sramoval sam José Raúl Capablanca v svojih najboljših letih, začel partijo proti takoimenovani HOLANDSKI OBRAMBI. Izvrstno mi je uspevalo vse do trenutka, ko se je bilo potrebno registrirati, tam pa sem obtičal. Na spisku vseh mogočih, tudi najbolj zahojenih držav, s katerimi tvrdka CMS z največjim veseljem sodeluje, namreč Slovenije ajnfah ni.

“Beseda ni kojn,” sem si dejal in promptno rufnil gor v deželo tulipanov. Na moje veliko presenečenje se mi je takojci javila ljubezniva tetica in dovolila, da sem ji razložil zagato. In mi kot iz topa razložila nazaj, da v Slovenijo pač ne lifrajo.

“A na Guam pa lifrate?”

“Seveda.”

“Pa na Kokosove otoke tudi, ane?”

“Ja, redno.”

“Pa vi veste, da je Slovenija v EU in ne tam nekje Bogu iza nogu?”

“Mhm.”

“Ja, zakaj pa potem ne lifrate v Slovenijo?”

“Company policy.”

Pa sva bila zmenjena. In prisežem, da sem slišal, kako pod mizo nonšalantno rožlja s tistimi lesenimi cokli, nekje v ozadju pa so se še bolj nonšalantno vrteli mlini na veter.

Če me v prihodnjih dneh zasačite s kufri v rokah, lahko sklepate, da se selim. Verjetno na Trinidad in Tobago. Tja namreč tvrdka CMS lifra brez zadržkov. Preveril sem :)

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |10.01.2008 | 5 komentarjev »

Kotiček za ekologe, estete in ostale čudake

Med svojim brezciljnim prazničnim blodenjem po straniščni literaturi (ne, v stranišču nimam interneta) sem naletel na vestičko, da je znana tvrdka Roof razveselila mopediste s čelado, ki sliši na ime R06.

roof-bambu.jpg

Gotovo je namenjena predvsem ekološko osveščenim uporabnikom, saj je izdelana iz bambusovih vlaken. Kot vemo, je bambus jako žilava tvarina. Z lastnimi učki sem med svojim vandranjem po daljnji Kitajski videl, da ga domorodci s pridom uporabljajo celo v tako štrapacne namene kot so prav divje visoki gradbeni odri in podobno. Mogoče so iste prizore uzrli tudi stručkoti od Roofa in prišli na idejo, da bi polomljene in zavržene odre reciklirali v čelade.

R06 je menda uspešno prestala vse potrebne teste in se diči z nalepko, ki potrjuje ustreznost zahtevam E22-05, karkoli že to pomeni. Na drugi nalepki pa je menda lepo čitljivo sprintana cena okoli 280 ali nekaj takega €urov. To slednje sem kasneje izluščil iz interneta.

Stranska produkta luščenja sta pa tulele:

0craneo.jpg 0pika.JPG

Eden menda bolj namenjen fantkom, drugi pa punčkam. Ni pa to izrecno z zakonom določeno, vsaj zaenkrat.

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |2.01.2008 | 4 komentarjev »