Drzna trojka (ali kako se je Jakob Jablonsky grupno uprl kozmični pravici in zmagal)

trojka1.jpg 

Zadnjič sva malce moževala s prijateljem Norim Malarjem in mi je prišla na misel ena epizoda izpred leta ali dveh. 

Namenil sem se tistega lepega dne iti malo v razvrat in pri tovrstnih opravilih človek običajno potrebuje gotovino. Da se nadje pri ruci, vsaj za napitnino pa take zadeve. Hopsnem torej do bližnjega bankomata in prav virtuozno izvedem celo operacijo. Vse do točke, ko je treba pospraviti denarce v žep. Prav v tistem trenutku me je namreč pod pazduho začopatil gospod Alois Alzheimer in me nadvse potuhnjeno odvlekel stran. Mencala sva naokoli kake pol ure in ko sem se vrnil do bankomata, seveda o cekinih ni bilo več ne duha ne sluha. Šlo je za 10.000 tolarjev in sklenil sem, da se za ta denar pač ne splača usamomorit, kot bi rekel Klimbra. 

Par dni kasneje se znova namenim do bankomata, na neki bencinski pumpi, trdno odločen, da me gospod Alois tokrat ne bo ukanil.  Kar opazim, da bankomat nekaj čudno škljoca in noče pojest moje kartice. In se spravim ugotavljat, kakšen je vzrok in kje tiči. Vzrok pa ni bil le eden, pač pa 10.000, tičali so tam v tisti reži in mi dali slutiti, da ipaq obstaja neka kozmična pravica. V trenutku največjega triumfa se mi pa izza hrbta prikrade Fjodor Mihajlovič Dostojevski, me lopne po plečih, odvleče k blagajni pumpe in mi direkt na jezik suflira naslednjo traparijo: 

»Tole sem našel v bankomatu. Zgleda, da je nekdo pozabil.« 

Petrolovec ni imel pojma, kaj se grem. Jaz tudi ne. Ampaq Alois, Fjodor Mihajlovič & moi smo drzna trojka in kadar ga kronamo, ga kronamo do konca.

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: kozlarije kar tako | 4.12.2007 | 5 komentarjev »

Komentarji in pingi so trenutno onemogočeni.

5 komentarjev

  1. 5.12.2007 ob 12:13, Jure pravi:

    Petrolovec
    bo na starost lahko bo ognju v kaminu, takole zvečer
    vnukom pripovedoval zgodbo o PPju*,
    ki je čisto slučajno z NLPjem pristal na Barju,
    v bankomatu našel denar,
    v poštenščini njemu razložil, kako je s tem
    in odletel nazaj v Galaxy Poštenih.

    ………..
    *PP – poslednji poštenjak

  2. 5.12.2007 ob 15:14, ana. pravi:

    kolegici se je zgodila podobna. ampak ker je bila prepricana, da je na skriti kameri (ne tisti od bankomata, na oni televizijski) je nesla denar v trgovino (bankomat je bil ‘od’ trgovine).
    dvomim, da se je splacalo.

  3. 5.12.2007 ob 15:35, Tibor Jablonsky pravi:

    Upam, da bom kdaj imel šanso, da popravim takšne neumne napake svojih predhodnikov. Potrebno je namreč iti na blagajno, kupiti gajbo piv in en viski, ter ga pustiti petrolovcu namesto bakšiša. (skupen račun znese 12000 sit ali 50 €)

  4. 5.12.2007 ob 18:16, Jure pravi:

    Tibor – trda bo – definitivno.
    Sploh to, da bi kdo kje
    pozabil 10.000 SIT!

    Po
    moje se ne splača matrat.
    ;o))

  5. 30.06.2008 ob 15:19, polderji » Objave » Epohalne najdbe pravi:

    [...] so zaznamovale moje življenje. Vse dobre stvari so običajno tri. O eni od njih sem že razpredal TULELE in ne nameravam [...]