Ekola!
Ker vem, da ste dobričine in durhmarš tuhtate, s čim bi lahko osrečili ujca Jakoba, naj vam namignem: rad bi imel svoj otok. Vem pa tudi, da po nebu vse bolj očitno špancira sedem mršavih krav (prokleta vlada!) in da je prav zaradi tega marsikdo med vami prisiljen škrtariti kot najbolj zadrgnjen Jud. Torej bom v svoji skromnosti zadovoljen z manjšim otočkom. Lahko je tudi tak za napihnit:
Glavno, da lahko na njega parkiram svoje telesce, frižider in mogoče še kakega pingvina. Takisto za napihnit.
Aja, pa guncnco tudi rabim:
Potem bom srečen človek, vi pa tudi, ker se me boste rešili.
Forever 
pejt v second life
No, srce Jakobovsko, ker se te nočem rešit in rad čitam tvoje prispevke, ti ne dam otočka.
Kar
se pa sreče tiče, so pa najnoveše raziskave teama psihologov in biologov pokazale in dokazale, da popolnoma srečni ljudje - enostavno hočejo umreti (izredno močna želja po samomoru). Vsi raziskovalci so bili nad rezultati preiskave nemalo presenečeni, saj so pričakovali vse prej kot kaj takega. Zanimivo, da se v tem ujemajo VSI primati. Experiment je bil precej zapleten, zato sem tule predstavil le rezultat brez metodoligije.
Zaključek: za primate so težave, medsebojni boj za teritorije ali imetje - vitalnega pomena!
Pa še res je!
Na žalost.
Vse lepo in prav, samo primati so eno, žombatisti pa drugo. Osebno ne poznam ama baš nobenega žombatista (vključno z mano), ki bi se hotel fentat, kadar je srečen.
Svoje blodnje ti pa komot lifram tudi z otočka, v steklenicah. Še bolj zabavno bo.
Saj
se mi je zdelo, da je malo preveč šokanten rezultat, da bi ga kar tako sprejel.
Eno - veš, my dear friend - je “sreča”, kot si jo predstavlja običajen sanjač, ki si želi novega avta, novega fotoaparata, motorja, fakiš puntzolinke .. skratka, srečo si predstavlja skozi lupo “imeti”, “pridobiti”, “osvojiti” - kar pa vse vključuje do neke mere boj, delovanje tako in drugačno. Potem, ko je pa cilj dosežen in po 30 dneh človek ugotovi, da posedovanje otoka ni “sreča”, da odsotnost težaka v njegovem okolju vzbuja občutek zadovoljstva le nekaj dni .. hmmm … morda ti postaja jasno, da v tem poizkusu ni bilo enostavno doseči stanje sreče pri primatih nižjih in najvišjih vrst.
Čista
sreča, fant moj, je navaden dowg čas .. samo toliko, da veš .. ane?
Šurli, zato si jaz želim malce bolj umazano srečo.
Yuri, začni pisat blog, deal?
Eh - kdo bo pa potem moj Ansprechpartner?
Misliš, da bo kdo kaj mojega čitow - ne ga lomit, lepo te prosim no. Takole vsaj sem in tja med prevajanjem prodajnih priročnikov in podobne odvečne trgovsko-nemške navlake vsaj malo komuniciram z ozunjem.
No .. ok saj razumem .. poizkusiti ni greh.
Čaw
Yuri, tako poln si izgovorov kot sosedov pes bolh.
Svojčas si bil precej bolj ognjevit mladenič.
Ja … tako je to.
Psihometalurgi smo že davno odkrili, a se wsi hočju umret. In zato takolele služimo svoj kruh. Če bi imeli vsi svoje otoke - kam pa pridemo? Sami srečni zadovoljni ljudje?! Takle pa ne mormo met.
Ka-noobis-ow bloq bom pa še jazst braw.
A že maš otok?
(in tvoja sreča bo popolna ;))
A lahko pridemo na obisk
Otok je že v osnovnem projektu zastavljen kot izrazito explozivna… pardon: exkluzivna lokacija, po kateri se ne bo smelo kar trumoma kobacat. Tovrstnim svinjarijam bodo še naprej namenjeni poligoni tipa Gubernija Kwas ipd. Frštenzi?