Petek
Končno! Čez dobri 2 uri se nameravam preleviti v triprstega lenivca.
In to takega posebno lenega. Očeta vseh lenivcev, na nek način.
Ko smo ravno pri tem, zadnjič sem nekaj malega bral o teh simpatičnih zverinah in je med drugim pisalo, da so po naravi precej samotarski in tudi da celo svoje samotarsko življenje bingljajo z enega in istega drevesa. Včasih bingljajo še po smrti, ker se z dolgimi kremplji tako čvrsto oprimejo svoje priljubljene veje. Najbrž potem traja kar kak mesec, preden ostali opazijo, da se njihov kolega sploh ne premika več. Potem je pa itaq že prepozno, da bi zganjali običajno paniko in organizirali pogrebne ceremonije. To mi je všeč.
Ni mi pa jasno, kako lenivci v svoji samotarskosti in navezanosti na lastna drevesa sploh namigajo mladičke. Dopisno ali kaj? Poštno viseče? Mogoče tisti tanajbolj napredni kar po emajlu:
“Draga Lenka,
v priponki ti pošiljam deci semenčic in navodila za uporabo v PDFu.
LP,
Turbofrenki”
Al kaj?
No, za petek bo kar dovolj. V bistvu sem celo presegel lastna pričakovanja. Mejte se.
