Fortunella balcanica (Jablonsky kumquat)
Omislil sem si nov hobi. Gojim kumkvat. Na peti svoje leve zadnje noge. No, vsaj domneval sem tako, dokler mi ni moja izbrana zdravnica na poljuden način pojasnila, da gre pravzaprav za en navaden burzitis, ki sem si ga nakopal sam, ko sem si zabil v trdo bučo idejo, da hočem 28. oktobra letos na Ljubljanskem maratonu odlaufat vsaj 21 kilometrov. Kar se za priletne gospode menda ne spodobi, zlasti če zadnjih nekaj let niso ravno redno gomazeli po okoliškem gričevju v svrho vzdrževanja kondicije. Izbrane zdravnice so namreč, kot kaže, poslane na ta planet z nalogo, da že omenjene priletne gospode postavljajo na realna tla. Izvrstno jim gre od rok.
Ker pa moja buča ni samo trda, pač pa tudi trmasta, se nameravanemu podvigu vsaj zaenkrat še noče odpovedati in komandira preostale dele telesa, da se najmanj štirikrat tedensko (pošastno sopihajoč) prekotalijo čez kak griček ali dva. Obenem se trudim, da bi z medikamenti, ki mi jih dobavlja tako uradna medicina kot tudi prosluli zeliščar A. Noobyss, obrzdal kumkvat v dimenzije bonsaja. Na koncu bo pametnejši pač odnehal.
