Arhiv za September, 2007

Danes sem malce versko blazen

Se zgodi. Najraje ob petkih, ko praviloma jem ribe. Ki jih sicer jem tudi ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih, sobotah in nedeljah. S to razliko, da sem danes (ko je na mojem koledarju petek) privlekel iz kevdra naslednjo nebulozo:

00.jpg

Bilo je lepo poznojesensko popoldne. Sonce je prizadevno sijalo na štilček sončne ure in s tem potiskalo senco časa naprej.

Na lesenem štokrlu v zavetrnem kotičku vrta je sedel bradat starec. Ime mu je bilo On. Bezal je v kupček gline, ki se je kdoveodkod znašel na mizici pred njim. V bistvu se je namenil narediti opico. Opice so se mu dopadle, ker so afne guncale. Imel jih je že cel kup. Ampak tistega dne mu ni šlo najbolje od rok. Spackal je nekaj, kar je bilo le približno podobno opici.

“Lej ga, zlodja…” je zamrmral starec sam sebi v brado.
“Aaaa??” se je zaslišal glas in iz bližnjega grmička je pokukala rogata glava.
“Šššššccc!” je starec nejevoljno zamahnil z roko.
In rogač se je vdrl v zemljo.

Starec je bolščal v svoj novi izdelek. Ni mu bil preveč všeč. Resnici na ljubo je bil videti dokaj klavrn. Šaka jada…

On se je počohal za ušesom. To je vedno počel, kadar je bil zamišljen. Seveda si je z glino zasvinjal košate bele lase. Pa mu ni bilo mar. Še vedel ni. Tuhtal je namreč, kako bi zretuširal svoje novo skrpucalo, da bi bilo čemu podobno.
Skomandiral mu je eno zadevo, ki ji je kar mimogrede rekel “obleka”. Pa eno drugo, ki ji je rekel “čevlji”.

Dvignil je svojo bogato oblazinjeno zadnjico s štokrla, stopil korak nazaj in ocenjeval učinek.

Hmnja….

Počesal je skrpucalo na prečko in spet ocenjeval.

Hmnja…. (spet!)

Sedel je na svoj štokrle in ihtavo zakopal roke do komolca v glino. Z besno naglico je produciral nova in nova skrpucala. In zraven je produciral še hiške. In jadrnice. In BMWje. In japonske avtomobile. Z vinjetami in brez. In mopede. In rampe za zapiranje mej. In piksne pira. In mesni doručak. In kupe podobnih, bolj ali manj uporabnih zadev. In na koncu je bil tako zmatran, da se je hotel nasloniti nazaj in je skoraj padel, ker štokrle seveda nima naslonjala.

“Mensch…!” je zagodrnjal in tako se je skrpucala mimogrede prijelo ime. On je bil namreč germanskega rodu. Vsaj nekateri zatrjujejo tako.

In potem si je On odšel umit od gline zasvinjane roke. Opazno je šepal, ker ga je dajal protin. Mimogrede je opazil tudi, da si je bil z glino zapackal lase. Skrbno si jih je umil s šamponom z izvlečki koprive in se, dokaj zadovoljen, napotil nazaj na vrt. Žarki zahajajočega sonca, ki so prosevali skozi njegovo sfenano grivo, so njegovi pojavi dajali nekakšen gloriozen videz.

Ko je On stopil skozi vrata, ga je skoraj kap. Na (nekoč rajskem) vrtu je vladal totalni kaos. Cela horda “Mensch-skrpucal” se je besno pretepala za mesni doručak. Istočasno je par skrpucal veselo nabrisavalo drugih skrpucal soproge. Spet tretji so kradli (skoraj izključno nemške) avtomobile, se zaletavali z letali v stolpnice in tako naprej. Z eno besedo: yeba!

On je za hip obstal kot prikovan. Potem pa se je grozno razsrdil. Konec koncev so bila to njegova skrpucala…

“Kurc vas gleda!” je zarjovel, se obrnil na peti in odvihral v nastajajoči somrak. In pri tem popolnoma pozabil na nadležno putiko.

In nedolgo zatem je skrpucalo po imenu Richard W. že uglasbilo nekaj na to temo. Götterdämmerung ali nekaj podobnega.

Jaz, vaš vdani narator, sem si pa po svoji stari navadi dovolil malce poblebetati. Kar tako, brez poante. Ali pa, če ravno sitnarite:

Konec koncev je tudi On zgolj človek.

0.jpg 1.jpg 2.jpg 3.jpg

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije iz kevdra |28.09.2007 | 5 komentarjev »

Risus Sardonicus Pro

Brez napora do vidnih učinkov 

Za sproščen nasmeh in priljubljenost v družbi ni več potreben tetanus ali strihnin.

Risus Sardonicus Pro omogoča vidne rezultateTAKOJ

Tehnični podatki:

 - kaveljčki iz čvrstega jekla

- gumica iz recikliranega sintetičnega kavčuka

- nastavljivo glede na telesno višino uporabnika

- brezstopenjska regulacija širine in trajanja nasmeha

- zložljiv (pospravite ga lahko kar v denarnico)

- lahek (enostavno prenašanje)

- velikost zložene naprave: 65 x 35 x 20 mm 

Nedavne raziskave neodvisnega inštituta so pokazale učinkovitost energetskega smejalnega trenažerja. Kar 88% pacientov, ki so ga uporabljali, je poročalo o takojšnjem izboljšanju. 

Ob nakupu vam podarimo rezervno gumico in tedenski smejalni načrt!
Cena: sitnica!

slika1.jpg slika2.jpg slika3.jpg 

slika4.jpg  slika5.jpg

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |28.09.2007 | 4 komentarjev »

Bordelologija za telebane

bordel.jpg

-         napačna predpostavka je, da bodo v ulici, polni bordelov, odjemalci sposobni najti samo enega, seveda našega

-         napačna predpostavka je, da bodo lastniki ostalih bordelov v naši ulici ždeli križem rok in pohlevno upali, da jih bodo odjemalci našli

-         napačna predpostavka je, da je naša bordelska ponudba že po definiciji boljša, samo zato, ker je naša

-         napačna predpostavka je, da lahko edina preostala dama lastniku zagotovi enak kupček cekinov, ko je preostalih enajst že odšlo h konkurenci, v penzijo ali pod rušo

-         itd… 

No, vsaj meni se tako dozdeva. Je pa res, da sem samo vratar. Oziroma concierge. Ker se tako bolj nobel sliši.

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |25.09.2007 | 10 komentarjev »

Ekola!

Ker vem, da ste dobričine in durhmarš tuhtate, s čim bi lahko osrečili ujca Jakoba, naj vam namignem: rad bi imel svoj otok. Vem pa tudi, da po nebu vse bolj očitno špancira sedem mršavih krav (prokleta vlada!) in da je prav zaradi tega marsikdo med vami prisiljen škrtariti kot najbolj zadrgnjen Jud. Torej bom v svoji skromnosti zadovoljen z manjšim otočkom. Lahko je tudi tak za napihnit:

_ji.jpg

Glavno, da lahko na njega parkiram svoje telesce, frižider in mogoče še kakega pingvina. Takisto za napihnit.

Aja, pa guncnco tudi rabim:

_guncnca.jpg

Potem bom srečen človek, vi pa tudi, ker se me boste rešili.

Forever :)

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |13.09.2007 | 11 komentarjev »

Užaljen sem

moi.jpg

Pride čas, ko te ne šmirgla nihče, ki ga rabiš. Takrat ugotoviš, da so telefoni blazno pokvarljiva roba. Seveda selektivno, sorazmerno s tem, koliko rabiš lastnika. In emajli seveda potujejo na vse možne naslove, razen na tistega, kamor so bili poslani. Če bi v obupu skušal poslati goloba pismonošo, bi ga garantirano kdo ustrelil in požrl, s sporočilom pa bi si obrisal rit.

Simultano te seveda oblega cela horda tistih, ki neumorno zahtevajo od tebe natanko tiste zadeve, ki so odvisne od ljudi, ki te ne šmirglajo 5%.

Pa kaj je zdaj, a se naj kar zakopljem???!!!

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |11.09.2007 | 8 komentarjev »

Gallipoli

Časi so zagamani, kot je povsem pravilno ugotovila Valewija. Človek bi kar tulil. Če se ne bi zavedal, da tuljenje en drek pomaga…

Jack: What are your legs?
Jakob Jablonsky: Springs. Steel springs.
Jack: What are they going to do?
Jakob Jablonsky: Hurl me down the track.
Jack: How fast can you run?
Jakob Jablonsky: As fast as a leopard.
Jack: How fast are you going to run?
Jakob Jablonsky: As fast as a leopard.
Jack: Then let’s see you do it.

jakob-j.jpg

Po tem motivacijskem monologu Jakob Jablonsky skoraj sleherno jutro požene ude v slabo koordiniran galop ter s svojim topotanjem povzroča histerične napade pri krmežljavih vevericah in pri sicer dokazano uravnovešenih polžih. Rac v ločju ob Ljubljanici, policistov v patruljnih avtomobilih, psov čuvajev in ostalih, ki so tako po službeni dolžnosti kot po naturi sumničavi, raje sploh ne omenjam. 

Od Gallipolija nas loči še slabih 48 dni. In v nasprotju z zmotnim prepričanjem nekaterih, Gallipoli ni samemu sebi namen. 

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |10.09.2007 | 9 komentarjev »

Petek

Končno! Čez dobri 2 uri se nameravam preleviti v triprstega lenivca.

triprsti.jpg

In to takega posebno lenega. Očeta vseh lenivcev, na nek način.

Ko smo ravno pri tem, zadnjič sem nekaj malega bral o teh simpatičnih zverinah in je med drugim pisalo, da so po naravi precej samotarski in tudi da celo svoje samotarsko življenje bingljajo z enega in istega drevesa. Včasih bingljajo še po smrti, ker se z dolgimi kremplji tako čvrsto oprimejo svoje priljubljene veje. Najbrž potem traja kar kak mesec, preden ostali opazijo, da se njihov kolega sploh ne premika več. Potem je pa itaq že prepozno, da bi zganjali običajno paniko in organizirali pogrebne ceremonije. To mi je všeč.

Ni mi pa jasno, kako lenivci v svoji samotarskosti in navezanosti na lastna drevesa sploh namigajo mladičke. Dopisno ali kaj? Poštno viseče? Mogoče tisti tanajbolj napredni kar po emajlu:

“Draga Lenka,

v priponki ti pošiljam deci semenčic in navodila za uporabo v PDFu.

LP,

Turbofrenki”

Al kaj?

No, za petek bo kar dovolj. V bistvu sem celo presegel lastna pričakovanja. Mejte se.

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |7.09.2007 | 4 komentarjev »

Fortunella balcanica (Jablonsky kumquat)

00-kumquat.jpg

Omislil sem si nov hobi. Gojim kumkvat. Na peti svoje leve zadnje noge. No, vsaj domneval sem tako, dokler mi ni moja izbrana zdravnica na poljuden način pojasnila, da gre pravzaprav za en navaden burzitis, ki sem si ga nakopal sam, ko sem si zabil v trdo bučo idejo, da hočem 28. oktobra letos na Ljubljanskem maratonu odlaufat vsaj 21 kilometrov. Kar se za priletne gospode menda ne spodobi, zlasti če zadnjih nekaj let niso ravno redno gomazeli po okoliškem gričevju v svrho vzdrževanja kondicije. Izbrane zdravnice so namreč, kot kaže, poslane na ta planet z nalogo, da že omenjene priletne gospode postavljajo na realna tla. Izvrstno jim gre od rok.

Ker pa moja buča ni samo trda, pač pa tudi trmasta, se nameravanemu podvigu vsaj zaenkrat še noče odpovedati in komandira preostale dele telesa, da se najmanj štirikrat tedensko (pošastno sopihajoč) prekotalijo čez kak griček ali dva. Obenem se trudim, da bi z medikamenti, ki mi jih dobavlja tako uradna medicina kot tudi prosluli zeliščar A. Noobyss, obrzdal kumkvat v dimenzije bonsaja. Na koncu bo pametnejši pač odnehal.

00-jablonsky-kumquat.jpg

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |3.09.2007 | 16 komentarjev »