¡Compañero Jakob, contigo hasta la victoria final!
Soehnle me že par dni razveseljuje s podatkom, da sem od svoje tonaže uspel odštemati 10 kil in pol. Ohrabren s tem podatkom sem danes pobaral za mnenje tudi frdamano mašino in sporočila mi je naslednje:
kar naj bi pomenilo, da se moje telesce z izjemnimi napori volje vrača v neke sprejemljive okvire. Tako se kali jeklo, v najboljši maniri vsem nam dobro znanega Pavla Korčagina.
Res je sicer, da frdamana mašina podaja svoje mnenje na osnovi ameriških standardov in prebivalci Novega Sveta so znani kot precej zabuhli ljudje. Vendar se nad vmesnim rezultatom ne pritožujem, zlasti odkar sem včeraj opazil, da se mi po novem med tuširanjem v kopalni kadi za ritjo nabere opazno manjše akumulacijsko jezero. Kar je dobro, glede na to, da se nisem nikoli resno ubadal z mislijo o graditvi zasebne hidroelektrarne.
Povzetek: kot kaže, sem se po 24 dneh skromnejšega prehranjevanja in pospešenega miganja pretolkel skozi 2/3 razdalje do zastavljenega cilja. Za izcejanje preostale odvečne maščobe bi morala zadostovati 2 tedna.
Hvala za pozornost in nasvidenje, kot bi rekel Božo Petek.
kdo za vraga je Božo Petek? Keramičar?
Si se odločil izobraževati ljudi z “nam vsem dobro znanim Pavlom Korčaginom?”
Ne. Keramičar je, če smemo verjeti Mladini, Niko G.
Gospod Božo Petek je pa pred davnimi leti na TV vodil oddajo Sprehod skozi čas. Seveda je bila na sporedu ob sobotah.
Krajši sprehod skozi čas sem si pa danes v trenutkih dolgočasja na tlaki privoščil tudi sam in se spomnil Pavla Korčagina iz romana Kako se je kalilo jeklo. Menda sem v hipnem navdušenju pozabil omeniti, da je znan predvsem “nam”, nekdanjim komsomolcem. Kasneje ga je dostojno nadomestil Rocky.