Arhiv za Maj, 2007

O POLDERJIH (Γένεσις of a Lesser Blog of a Lesser God)

night-fever.jpg

Sobota naj bi se uvrščala med najboljše dneve tedna. Za paleo-apostola tega starodavnega izročila velja (vsaj v mojem spominu) Tony Manero, ki je že pred tremi desetletji ob sobotah zvečer vročično migljal po podiju nekega brooklynskega svetišča. Najpomembnejši rezultati njegovega migljanja so bili naslednji:

- bratje Gibb so pospravili v svoje mošnje zajetne kupčke cekinov in jim ni hudega

- John Travolta je pospravil v svojo mošnjo zajeten kupček cekinov in mu ni hudega

- dobršen del tedanje svetovne populacije (torej nekako 4 milijarde duš minus tisti najbolj Gibbalno prizadeti) je poskušal izvajati podobne ukane kot že omenjeni Tony

- Gibbalno spretnejši so se smeli nadejati uspeha tudi v romantičnih zadevah, kar je pomembno za ohranitev vrste

- Stayin’ Alive turned out to be important, all of a sudden

Preteklo soboto mi je prišlo na misel, da bi utegnil biti dan primeren tudi za uresničitev kake moje zamisli. Seveda nisem tako domišljav, da bi skušal sklatiti zvezdo ali dve. Ampaq en preprost blog pa ne bi smel biti problem. Ali pač?

Ugnezdil sem se za mašino in tuhtal. Mašina me je odkrito prezirala in potuhnjeno čakala na moj kiks.

Pretolkel sem se skozi prijavo kot prvo stopnjo geneze

Uspel sem si izmisliti naslov: LANTANIDI (redke zemlje)
Po določenem času se namreč vedno izkaže, da moji pisni izlivi niso niti tako redki niti tako dragoceni, kot se mi je prvotno dozdevalo. Torej je bil izbrani naslov primeren.

Novoustvarjenemu blogu sem celo uspel dati neko obliko. Greben mi je zrasel. Če sem zmogel to, zmorem tudi več.

Prevzetnost se običajno maščuje. In tudi tokrat se je. Očitno sem v zanosu kliknil nekaj napačnega in moji ljubljeni LANTANIDI so odjadrali v maloro.

Mašina je debeli dve uri ignorirala moje napore, da bi zadevi povrnil obliko. Potem sem obupal in preostali del zafurane sobote kuhal riwc. Bil sem neznosen. Vendar sem se, kot kaže, nagonsko brzdal. Tadeja me ni ubila. Stayin’ Alive is still important.

Med znanci veljam za žilavega človeka. Isto soboto zvečer sem ponovno ždel pred frdamano mašino, mrko osredotočen. S pogledom, ki oznanja “če bo špičasto, bodo vile”. In podobne traparije.

Garal sem kot črna živina. Sekal in klestil. Kopal in nasipaval. Oral ledino.

Mnogo ur kasneje sem se naslonil nazaj in opazoval rezultate. Zanimivo, nastali so

POLDERJI

Plitvi in zamočvirjeni, a nedvomno moji. Enkrat v prihodnjih dneh se bom pa odločil, kaj naj z njimi počnem. Za sajenje buč se zdijo kar primerni.

night-fever1.jpg

 

  • Share/Bookmark
Objavljeno:kozlarije kar tako |29.05.2007 | 4 komentarjev »